Švicarija bo trajno zavarovana kot kulturni spomenik

Ljubljana – Kaže, da se bo že več let načrtovana obnova propadajoče stavbe Švicarije nad Tivolskim gradom Pod Turnom 4 vendarle začela. V postopku je pridobivanje gradbenega dovoljenja. Začetek izvedbenih del je predviden za januar 2014, konec pa v januarju 2016.

Tako piše v poročilu o izvajanju strategije razvoja kulture v MOL do leta 2015 za obdobje od 23. aprila lani do tega dne letos. Na prihodnji seji, 16. septembra, pa bodo mestni svetniki na pobudo ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi sprejemali osnutek odloka o razglasitvi Hotela Tivoli – Švicarije v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena. To je eden od glavnih pogojev sofinancerjev. Stroka je namreč glede na izredno bogato ohranjeno stavbo dediščino predlagala, da za to stavbo na tak način zagotovijo pravno varstvo. Mestni svet je sicer sprejel sklep o začasni razglasitvi (za 12 mesecev) Švicarije za kulturni spomenik lokalnega pomena že julija lani, nato pa je julija letos podaljšal veljavnost. Kaže pa, da bo začasna razglasitev postala trajna.

Gradbeno dovoljenje še ta mesec

Mestna uprava pa je letos v skladu z izdelanim konservatorskim načrtom izdelala projektno dokumentacijo za obnovo Švicarije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujejo še ta mesec. Začetek obnove je predviden za prihodnje leto. Ker je objekt v mešanem lastništvu MOL in Javnega stanovanskega sklada (JSS) MOL, bo slednji svoj del lastništva prenesel na MOL in za ta del se bo zmanjšalo namensko premoženje JSS MOL, investitor prenove celotnega objekta pa MOL. Predvidevajo tudi sofinanciranje iz evropskih sredstev. Vrednost investicije je ocenjena na štiri milijone evrov z davkom.

Ohranitev kulturnega in umetniškega delovanja

Že štiri leta je minilo, odkar sta MOL in JSS MOL začela projekt za obnovo propadajoče Švicarije. V njej naj bi uredili umetniški center s kiparskimi, slikarskimi in bivalnimi ateljeji ter razstavnimi prostori. V pritličju stavbe so predvideni razstavni in klubski prostori ter trije kiparski ateljeji, v prvem nadstropju šest slikarskih ateljejev, v prvi in drugi podstrehi pa umetniške rezidence in bivalni ateljeji. Tako nameravajo ohraniti kulturno in umetniško delovanje, ki je skozi več obdobij kot rdeča nit zaznamovalo prostor hotela Tivoli.

Leta 2009 je bila zgradba, v katero od izgradnje v letih 1908 do 1910 ni bilo večjih investicijskih vlaganj in je bila zato v zelo slabem stanju, v celoti naseljena s stanovalci in umetniki, ki so imeli tu ateljeje. Po drugi svetovni vojni so tu ustvarjali znani slovenski likovni umetniki, med njimi Stojan Batič, Dušan Tršar, Dragica Čadež, Lujo Vodopivec in Jakov Brdar. Celotna instalacija in strešna kritina sta v zelo slabem stanju, zato je zgradba Švicarije postajala tudi vse bolj nevarna. JSS MOL in MOL sta stanovalcem in umetnikom začela urejati nadomestna stanovanja in ateljeje. Zadnji stanovalci so, sicer zelo neradi, propadajočo zgradbo zapustili marca 2012. MOL jim je zagotovila šest nadomestnih ateljejev, pet nadomestnih najemnih stanovanj, en uporabnik pa je bil uspešen na 14. javnem razpisu JSS MOL. Odkar je bila izpraznjena, pa sta se ogroženost in propadanje zgradbe, ki predstavlja bogato stavbno dediščino, še povečali.

Pestra zgodovina

Švicarija, ki stoji v mestnem parku Tivoli – ta je skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom razglašen za naravno znamenitost –, ima tudi zelo bogato zgodovino. Leta 1835 so na vzpetini nad Tivolskim gradom odprli leseno gostišče Švicarijo. Nato je avstrijski vojskovodja Radetzky tam dal zgraditi počitniško hišo, ki je pozneje postala priljubljeno zbirališče. Zemljišča za gradom Tivoli je pozneje kupila ljubljanska občina. Tam je bil v letih 1908 do 1910 zgrajen hotel Tivoli – Švicarija, načrte zanj je izdelal arhitekt Ciril Metod Koch. Zaradi lege v parku Tivoli ga je načrtoval v t. i. domačijskem slogu s povzetimi prvinami slovenske alpske hiše. Še danes je ohranjena njegova avtentična podoba z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem ter značilnimi okrasnimi lesenimi, kmnoseškimi in likovnimi fasadnimi prvinami ter stavbnim pohištvom. V letu 1910 je bila pred hotelom urejena gostinska terasa z litoželeznimi svetilkami, ki so jo s stopnicami na vzhodni brežini povezali s cesto ob vznožju brežine.

Od izgradnje do leta 1930 je hotel Tivoli kot kavarna in gostilna doživljal zlato dobo, predstavljal je pomembno mesto živahnega kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. V hotelski dvorani so bili kulturne prireditve, gostovanja, razna gledališča, številni koncerti in plesi. V t. i. kmetski sobi so se zbirali umetniki. Novembra 1909 je bil tu kongres Socialdemokratske stranke, na katerem so sprejeli Tivolsko resolucijo, aprila 1920 pa 1. kongres Delavske socialistične stranke Slovenije, na katerem je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije, o čemer priča spominska plošča.

Leta 1934 je stavbo najela Ruska kolonija in vanj iz Šentpetrske vojašnice preselila ruske emigrante. Po 2. svetovni vojni pa so si v hotelu ateljeje uredili znani likovni umetniki, hotelske sobe pa so bile preurejene v socialna stanovanja.