SŽ načrtujejo prevzem APL

Dušan Mes bi milijonski dolg od zaostalih najemnin za sodno pridobljena zemljišča pretvoril v večinski delež v družbi.

Objavljeno
23. september 2013 16.02
Avtobusna postaja v Ljubljani, 18. septembra 2013
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Odkar je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo sodbe višjega sodišča, ki je lastništvo zemljišča ob Trgu OF, kjer so peroni avtobusne postaje, prisodilo Slovenskim železnicam in ne Avtobusni postaji Ljubljana, se postavlja vprašanje, kakšna bo usoda tako podjetja APL kot avtobusne postaje.

O tem smo se pogovarjali tako z generalnim direktorjem SŽ Dušanom Mesom kot tudi direktorjem Avtobusnega podjetja Ljubljana (APL) Marjanom Kotarjem.

Mes nam je zagotovil, da ne glede na dobljeni spor, ki se je vlekel več let, SŽ nimajo namena uničiti delniške družbe APL, saj ta ljubljansko glavno avtobusno postajo vodi uspešno in dobro tako po poslovni kot strokovni plati. Povedal je še, da sta se z direktorjem Kotarjem sestala že pretekli teden, vendar sta o nadaljnjih odnosih govorila predvsem na načelni, ne še toliko na konkretni ravni.

APL le še najemnik postaje

Mes pa nam je vseeno zatrdil, da na SŽ že pripravljajo osnutek pogodbe za najem zemljišč, ki jih APL zaseda med Masarykovo cesto in glavno železniško postajo (peroni in postajna stavba). Z oktobrom bi jim namreč radi začeli zaračunavati tekočo, mesečno najemnino. Kolikšna naj bi bila, še ni hotel navesti, vendar to po njegovem vsekakor ne bi smel biti tak problem, saj gre za uspešno podjetje. Po podatkih baze Gvin ima namreč že vrsto let bonitetno oceno A 1, celotni prihodki 27 zaposlenih se od leta 2008 vseskozi gibljejo okoli 1,7 milijona evrov, akumuliran dobiček (vsako leto so ga prenesli) pa je lani znašal dobrih 177 tisočakov. Iz navedenega lahko sklepamo, da bo APL najbrž zmožen plačevati tekočo najemnino, precej večja težava pa bo, kako bo rešen sodni spor za najemnino zemljišč za pretekla leta. SŽ jih namreč tožijo za približno 3,5 milijona evrov, pri čemer niso všteti stroški postopka in zamudne obresti.

SŽ zanima prevzem APL

Mes je namignil, da ni izključena poravnava. V mislih ima predvsem konverzijo dolga v spremembi lastniške strukture APL. Direktor železnic ja dal jasno vedeti, da so zainteresirani, da bi do konca oktobra v to delniško družbo vstopili kot večinski lastniki. V svoji viziji oziroma strategiji se SŽ namreč v prihodnosti vidijo kot vodilno upravljavsko podjetje v javnem železniškem in avtobusnem prometu.

To še toliko bolj, ker v pogodbi s kanadsko-madžarsko multinacionalko Trigranit piše, da bodo SŽ po dograditvi nove železniške in avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti (projekt Emonika) ti dobile v upravljanje. Če bi bile SŽ večinske lastnice družbe APL in imele popoln nadzor nad njenim delovanjem oziroma upravljanjem, bi tako lahko nemudoma začele delo na novih postajah, saj bi poleg svojega dobile tudi že utečen sistem APL, skupaj z know-howom. Tako bi odpadlo iskanje najboljšega izvajalca avtobusnih storitev z razpisom oziroma ustvarjanje lastne službe za ta del javnega prometa.

Usoda obeh postaj v tujih rokah

Ko smo Mesa vprašali, ali nameravajo SŽ kot nove lastnice ljubljanske avtobusne postaje vanjo vlagati vsaj za tekoče vzdrževanje, je odvrnil, da ne, če bo projekt Emonike stekel hitro. Zatrdil je, da sami delajo vse, da bi projekt uspel, a opozoril, da je zdaj vse odvisno od direktorja Emonike Csabe Totha, ki mora priskrbeti denar za njegovo izvedbo. Pred tem se morajo le še dogovoriti, pod kakšnimi pogoji bodo SŽ pripravljene Emoniki prodati zemljišča ob Trgu OF in Masarykovi cesti ali jim zagotoviti pravico graditi. Opciji sta povečanje deleža SŽ v javno-zasebnem partnerstvu ali pa odkup približno 18.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki jih pred časom Emonika ni hotela kupiti za razpisno ceno nekaj več od milijona evrov. Gre namreč za zemljišče, ki ga potrebuje za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar zanjo tržno ni zanimivo, saj bo po njem kasneje tekla le razširjena Masarykova cesta (avenija).

Direktor APL Marjan Kotar nam je v nasprotju z Mesom povedal, da rešitev vseh spornih zadev s SŽ pričakuje do novega leta. Kot je poudaril, je v interesu obeh podjetij, da se aktivnost družbe APL nadaljuje tudi v prihodnje. Sodbe vrhovnega sodišča po njegovem nima smisla komentirati, saj se je odločilo, kot se je. Prepričan pa je, da bi se lahko tudi drugače oziroma v prid APL. In dodal, da za zdaj ne razmišlja o uporabi izrednih pravnih sredstev.

Stisnjen v kot

Četudi je Kotar med 41 delničarji (podatki so za 15. september) s 15,94 odstotka delnic največji lastnik delniške družbe (sledita Tatjana Predovnik s 15,54 in Vojko Anzeljc s 14,86 odstotka), sedmerica pa ima več kot 80-odstotno lastništvo, se direktor za svojo usodo ne boji. Se pa zaveda, da bi se lahko lastniška struktura ob morebitni izgubi spora o večletnih neplačanih najemninah za zemljišča močno spremenila. Prav tako vodstvena.

Z razsodbo vrhovnega sodišča je odpadel tudi vsakršen izgovor, da avtobusne postaje ob Masarykovi v bližnji prihodnosti ne bi mogli prenoviti. Če se bo projekt Emonika začel prihodnjo pomlad, bi bilo nujno izvesti vsaj lepotne popravke precej zanemarjene okolice obeh postaj, na primer pokrpati luknje na pločnikih, kolesarskih stezah in cesti med postajama. Dejstvo je namreč, da nove železniške in avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti gotovo ne bo prej kot v poltretjem letu, saj bo samo predvidena gradnja trajala dve leti.

Alternative Emoniki

Če bo Emonika padla v vodo, sta še vedno lahko aktualna načrta, ki ju je na stari avtobusni postaji predvidela APL. Marjan Kotar nam je še enkrat pokazal načrt prenove zdajšnje postaje iz leta 2004, ki vključuje tudi nadstreške nad 25 peroni in nad stranskimi vzdolž pločnika ob železniški postaji oziroma Trgu OF. Stala bi približno milijon evrov. Še ena možnost je nova avtobusna postaja pod zemljo. Staro bi odstranili, Masarykova cesta pa bi postala širok bulvar.