Tabor za levjesrčne, da otroci ne ostanejo prezrti žalovalci

Spoprijemanje z žalovanjem: povpraševanja je veliko, zato bi v SDH radi organizirali dva tabora na leto, a ni dovolj denarja.

Objavljeno
26. oktober 2017 17.45
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Slovensko društvo hospic bo v soboto 26 otrok iz vse Slovenije, ki so izgubili starše, stare starše, brata, sestro ali drugega sorodnika, ki je bil otroku zelo blizu, odpeljali na 19. triinpoldnevni brezplačni Tabor za levjesrčne, ki bo potekal v domu Miloša Zidanška na Pohorju.

Levjesrčni so otroci, ki se pogumno soočajo z žalostjo ob izgubi nekoga, ki so ga imeli radi. Poleg delavnic za levjesrčne, ki potekajo enkrat na mesec v odborih Slovenskega društva hospic (SDH) po Sloveniji, in se jih udeležuje od štiri do deset otrok, enkrat na leto organizirajo tudi tabor. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 5. do 17. leta, in je eden redkih takšnih, morda celo edini pri nas.

Istočasno tudi Tabor za starše levjesrčnih

Tabor večinoma poteka na Pohorju, samo dvakrat je bil na drugi lokaciji, je povedala vodja Tabora za levjesrčne pri SDH Martina Košar. Izbirajo kraje in domove, kjer je dovolj prostora in miru, da se otroci počutijo varne pri spoprijemanju z žalovanjem. Letos bo v dveh skupinah po šest otrok in v dveh po sedem, vsaka skupina bo imela po tri spremljevalce, strokovne delavce in prostovoljce SDH, ki so usposobljeni za žalovanje ali pa imajo znanje o pomoči z umetnostjo. S pomočjo izbranih iger, likovnih tehnik, oblikovanja, skupin, v katerih lahko otroci delijo svoje izkušnje, z igranjem vlog, glasbo, s spominskimi obredi in svečanostmi, združujejo žalost in veselje ter se soočajo z odzivi, ki jih povzroča žalovanje. Vse to jim omogoča začeti ali nadaljevati pot po izgubi zanje pomembne osebe.

Zadnja tri leta organizirajo tudi Tabor za starše levjesrčnih, potekal bo istočasno v bližini, letos se ga bo udeležilo 8 staršev. Dobijo informacije, kako lahko skupaj z otroki odprto nadaljujejo in predelujejo žalovanje. Kot je povedala Martina Košar, pri otrocih opažajo, da se otroci v delavnice zelo dobro vključijo, se odprejo in razbremenijo. »Najbolj dragoceno pa je, da se družijo z vrstniki, ki imajo podobno izkušnjo izgube. V šoli so namreč pri tem osamljeni in se o tem bojijo govoriti, ker niso razumljeni. Za otroke je pomembno, da govorijo o tem, kar čutijo. Tudi doma, kjer so prizadeti tudi drugi svojci, so otroci v žalosti in žalovanju pogosto sami, saj si ne dovolijo odpreti,« razloži Košarjeva. Po programu žalovanja opažajo pozitivne spremembe, pohvale in izraze hvaležnosti dobivajo tudi od staršev in otrok.

Veliko povpraševanja

Povpraševanja za tabor je veliko, prostora pa je za največ 30 otrok, tudi zaradi kakovostne izvedbe. Prijave zbirajo s pomočjo svetovalnih delavcev na osnovnih in srednjih šolah, otroke prijavljajo tudi starši. Vpisujejo jih po vrsti, dokler ni skupina polna, preostale otroke vključijo na seznam za prihodnje leto. Letos je bila tako že polovica mest zasedena z lanskimi prijavami. Zato si v SDH želijo, da bi lahko organizirali dva tabora na leto, vendar zaradi stroškov tega ne zmorejo, pravi Košarjeva. Tabor za 30 otrok, z vsemi dejavnostmi in potrebnimi pripomočki ter prevozom – otroke pobirajo od Ljubljane do Maribora – stane približno 6000 evrov. Vsak otrok dobi plišastega levčka objemčka.