Tiskane izdaje
Ljubljana – Kljub napovedim, da bo taksi služba hrvaške skupine Cammeo avgusta stopila na slovenski trg, se to ni zgodilo. Kot kaže, se še nekaj časa ne bo. Medtem pa iz ameriškega podjetja Uber, ki zdaj prevoze prek svoje mobilne aplikacije ponuja tudi v Zagrebu, sporočajo, da je njihov cilj biti povsod.
Direktor Cammea Vladimir Minovski je še julija napovedoval prihod hrvaške skupine v Ljubljano z okoli sto taksiji, kar naj bi se po njegovih besedah zgodilo avgusta. Takrat je dejal, da se vsaj 50 ljubljanskih taksistov zanima za sodelovanje s Cammeom, prav tako da je veliko zanimanja za franšizni model, ki ga ponujajo, tudi v Celju. Toda iz podjetja, ki na Hrvaškem zaposluje 280 ljudi, preostalih šeststo taksistov pa je pogodbenih sodelavcev, zdaj sporočajo, da še nimajo datuma prihoda. »V zadnjem času je bilo med taksi podjetji v regiji nepričakovano veliko povpraševanja po našem programu Taxi navigator, zato smo vse vire usmerili v implementacijo programa v teh podjetjih,« je povedal vodja marketinga in prodaje Ivan Pakšec. »Ko to opravimo, bomo lahko nadaljevali razvoj poslovanja na slovenskem trgu. Ko bomo o tem vedeli več, vam bomo sporočili.«
Mešani odzivi
Julijska napoved, da bo podjetje Cammeo v slovenskem glavnem mestu začelo ponujati svoj sistem uporabe klicnega centra s programom Taxi navigator, na katerega bodo vezani že registrirani taksi prevozniki, je sicer izzvala mešane odzive. Na ljubljanski občini so dejali, da je »konkurenca, ki spoštuje področno zakonodajo, prav gotovo dobrodošla«. V Taxi društvu Ljubljana pa so prepričani, da se razmere v Ljubljani, ki so po edini raziskavi iz leta 2011 med najslabše urejenimi v Evropi, s prihodom Cammea ne bi spremenile. »Že tako imamo same divje firme,« meni Marko Babnik, predsednik društva, v katerem se zavzemajo za ureditev razmer tako, da bi uvedli pravilo eno vozilo in ena licenca ter enotno ceno prevoza.
Bojan Pečnik z Obrtno-podjetniške zbornice pa je takrat opozoril, da bi Cammeo v Slovenijo prišel le kot organizator prevozov, ne kot taksi prevoznik. In ker je takšnih ponudnikov predvsem v Ljubljani že zdaj kar nekaj, bi po njegovem to lahko pomenilo dodaten pritisk na cene prevozov. »Številni taksisti v Ljubljani, ki so pridobili licenco za opravljanje dejavnosti in delajo prek klicnih centrov, se že zdaj pritožujejo, da so cene prevozov tako nizke, da komaj pokrijejo stroške, ki jih imajo z opravljanjem dejavnosti,« je spomnil Pečnik.
Izbere jih mesto, ne obratno
Medtem pa je na hrvaški trg prejšnji mesec prišlo ameriško podjetje Uber. V Zagrebu tako ponujajo taksi prevoze prek mobilne aplikacije UberX, ki si jo je doslej naložilo več kot 13.000 Zagrebčanov. Na vprašanje, ali bo njihova storitev na voljo tudi v Ljubljani, odgovarjajo, da »trenutno ne morejo ničesar potrditi«, a da je v celotni regiji veliko zanimanja za njihove storitve. Je pa, kot poudarjajo, njihov cilj biti povsod: »Radi bi bili v vsakem napredno mislečem mestu, ki si želi varnih, zanesljivih in učinkovitih prevozov. Najbolj zanimivo pri Uberju je, da mi ne izbiramo mest, ampak mesta izberejo nas.«
Pri podjetju, ustanovljenem leta 2010 v San Franciscu, dela več kot 160.000 pogodbenih voznikov, z mobilno aplikacijo pa v najmanj 54 državah in dvesto mestih povezujejo iskalce prevoza s prostimi registriranimi vozniki. Ameriška analitska hiša CB Insights je njegovo vrednost ocenila na 50 milijard dolarjev. V podjetju si sicer od posameznega plačila vzamejo 20-odstotno provizijo, drugo ostane vozniku.
Toda taksisti v številnih mestih in državah opozarjajo, da vozniki Uberja nimajo licence in da so nelojalna konkurenca. Pred kratkim je bilo burno na ulicah Pariza in Marseilla, ko so tamkajšnji taksisti s protestom proti storitvam ameriškega startupa blokirali glavne mestne vpadnice in ceste do letališč. O protestih so poročali tudi iz Španije. Tamkajšnje sodišče je denimo podjetju decembra prepovedalo poslovati na ozemlju države, pri čemer so se pri Uberju odzvali tako, da so sporočili, da bodo pa tam dostavljali hrano. Kalifornijsko sodišče pa je v primeru tožbe nekdanje taksistke Barbare Ann Berwick odločilo, da je treba Uberjeve taksiste, ki sicer delajo kot samostojni pogodbeniki, obravnavati kot zaposlene, in podjetju naložilo, naj Berwickovi izplača razliko v neizplačani plači ter prispevke za socialno in zdravstveno varstvo. V Uberju so napovedali pritožbo. Trdijo, da so samo ponudnik spletne aplikacije, ki povezuje taksiste in potnike, in ne zaposlovalec.
Tudi v slovenskem Taxi društvu pravijo, da bi se ob morebitnem prihodu Uberja odzvali podobno kot taksisti v drugih državah. Opozarjajo predvsem »na delo pod ceno in s tem slabšanje kakovosti«.
V Uberju so se vprašanju, kako odgovarjajo na kritike in številne proteste, izognili. Zapisali so le, da je eden od razlogov, zaradi katerega se taksisti odločijo, da bodo vozili pod njihovim imenom, to, da jim podjetje »ponuja fleksibilnost«. Tako se po njihovih navedbah taksisti lahko povsem »prosto odločajo, koliko in kdaj bodo vozili, in si tako sami oblikujejo urnik«. Ker gre hkrati za storitev, pri kateri ni gotovinskega poslovanja, vodstvo Uberja poudarja tudi, da taksisti pri sebi tako ne potrebujejo denarja, vse transakcije pa da so povsem izsledljive.
