Topel obrok za ohranitev dostojanstva

Ljubljana – Nekdanja gostilnica Pod strehco, nasproti moščanske tržnice, dobiva novo podobo in vsebino. Predvidoma decembra bo tam zaživela nekakšna ljudska kuhinja, v kateri bodo delili brezplačne tople obroke in od trgovcev podarjene presežke hrane. Prostor bo na voljo tudi za druženje.

Tramovi na vrtu pred okrepčevalnico Pod strehco, kakor piše nad vrati – staro ime bo ostalo tudi v prihodnje – so že dobili novo barvo. Vrt je za zdaj prazen, želijo pa si, da bi tam zrasla manjša tržnica. Prav tako je za zdaj prazen prostor nekdanjega gostinskega obrata, a bo tam predvidoma decembra zaživela ljudska kuhinja. Prostovoljci humanitarnih organizacij, ki so zdaj poprijeli za čopiče in čistilne krpe, bodo delili brezplačne tople obroke in presežno hrano, ki je trgovcem ne uspe prodati.

Projekt razdeljevanja presežkov hrane se je začel pred dvema letoma na pobudo lions kluba Bled Golf, na pomoč pa so priskočili Karitas, Rdeči križ, Zveza lions klubov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Zveza rotary klubov Slovenije in številni prostovoljci. Tople obroke tako že delijo v Mariboru, Celju in Trbovljah, svojo kuhinjo bo zdaj dobila tudi Ljubljana.

»Zaradi krize in naraščanja števila brezposelnih so potrebe po ljudski kuhinji iz dneva v dan večje,« razloži Alenka Marter, guvernerka slovenskih lions klubov. Ljubljana, kot dodaja, pri tem ni nobena izjema. Je pa ljudska kuhinja preozek pojem, poudarja sogovornica. Prostor bo, ko bo končan, namreč ponujal tudi toplo zavetje, na voljo bo brezplačno pravno svetovanje, tam bodo prirejali razne delavnice, mogoče pa bo tudi odigrati partijo šaha.

Zavržena hrana za socialne namene

Denar – nekaj manj kot 40 tisoč evrov – za zagon humanitarne dejavnosti so zbrali na dveh smučarskih dogodkih s pomočjo Smučarske zveze Slovenije, prostor na Zaloški pa jim je po dveh letih čakanja brezplačno v najem ponudila mestna občina. Prve tri mesece bodo že pripravljene obroke dobivali iz kuhinje enega od ljubljanskih domov upokojencev po nabavni ceni evro za obrok, pozneje bodo hrano pripravljali sami v svoji kuhinji, ki jo bodo, kot vse druge prostore, opremili s pomočjo donatorjev. Hkrati bodo delili od trgovcev podarjene presežke hrane. »Trgovci so se začeli zavedati, da zavržejo preveč hrane. V to jih sili tudi zakonodaja. Je pa minister za kmetijstvo Dejan Židan obljubil, da bodo to zakonsko uredili,« pravi Marterjeva, ki od države pri zagonu projekta ne pričakuje denarja, temveč odpravo birokratskih ovir pri razdeljevanju presežne hrane.

Toplega obroka ne bodo odrekli nikomur

Merila, po katerih bodo na Zaloški 42, kjer bo v prihodnjih dneh tednih registriran humanitarni zavod Pod strehco, delili hrano, bodo določili v človekoljubnih organizacijah v sodelovanju s centri za socialno delo. »Ljudska kuhinja bo namenjena vsem, ki si zaradi različnih razlogov ne morejo privoščiti toplega obroka,« pojasnjuje Marterjeva. »Topel obrok je tudi vstopnica, da ljudje kljub vse težjemu socialnemu položaju ohranijo dostojanstvo.«

Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic pravi, da se bodo pri določanju meril posvetovali z vsemi človekoljubnimi organizacijami, ki že zdaj najbolj ogrožene oskrbujejo z osnovnimi potrebščinami za preživetje. Zagotavlja pa, da ne bodo odslovili nikogar – tudi tistih ne, ki ne bodo registrirani. »Marsikomu se zdi, da je revščina zgolj prehodna, vendar ni tako. Zavedati se moramo, da je neki delež revnih stalnica, in zanje je treba poskrbeti,« poudarja Jerebic in dodaja: »Kot kaže, se s socialno politiko ne da vsega rešiti, zato so takšni projekti nujni.«

Več kot razdelilnica hrane

Gospodarska kriza in spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih vse bolj ogrožajo tudi družine z otroki in starejše, ugotavlja tajnik Karitas, kjer so, večinoma s paketi hrane, samo v lanskem letu pomagali več kot 120 tisoč ljudem. »Imeti topel obrok pomeni ohranjati človeško dostojanstvo,« je prepričan Jerebic. »To pa ne bo le razdelilnica hrane, ampak se bodo ljudje tam lahko družili, dobili kak nasvet in se na delavnicah česa naučili.«

Kako dolgoročen bo projekt ljubljanske ljudske kuhinje, je po besedah Alenke Marter težko napovedati, saj je vsota denarja odvisna od dobre volje donatorjev. Izračunali so, da bodo na leto »za normalno obratovanje kuhinje« potrebovali najmanj sto tisočakov, s katerimi bodo lahko pripravili in razdelili okoli šest tisoč toplih obrokov na mesec. Marterjeva se zaveda, da bo treba donatorje iskati nenehno. A kot pravi, se jih že zdaj »najde kar nekaj, ki se zavedajo, da je projekt vreden podpore«.