Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so potrdili, da je podjetje TriGranit umaknilo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo Emonike. To je storilo klub temu, da je investitorju tega največjega ljubljanskega projekta zadnjih desetletij še pred iztekom predpisanega roka (ta je bil 30. avgust) dalo vedeti, da lahko zaprosi za podaljšnje roka, v katerem bi dopolnil vlogo. Ker te možnosti ni izkoristilo, nas je zanimalo, zakaj je TriGranit umaknil vlogo. Zato smo za komentar novega zapleta vprašali Csábo Tótha, ki je v podjetju TriGranit že od vsega začetka najbolj seznanjen s podrobnostmi projekta Emonike.
Potrdil je, da smo pravilno predvidevali, da so vlogo umaknili zato, ker še vedno ne razpolagajo z vsemi zemljišči, potrebnimi za izvedbo projekta. Ker na ministrstvu ne bi mogel dokazati, da ima pravico graditi na prav vseh (imeti moraš dokaz o lastništvu ali pa vsaj stavbno pravico), bi mu vlogo pač morali zavrniti kot nepopolno. Pritrdil je tudi našim informacijam, da gre za zemljišča ob Vilharjevi in Masarykovi.
Pri prvih gre po njegovih navedbah za nekaj zelenic in pločnikov v lasti MOL, na katerih ne bo nobenih stavb. TriGranit jih sicer potrebuje za gradnjo (pod njimi bi bila le komunalna infrastruktura), ker pa bi jih po koncu del mestu vrnil nepozidane, jih seveda nima interesa odkupiti, temveč na njih pridobiti le začasno stavbo pravico.
Spor med APL in SŽ
Pomembno je še to, da dolgoletni sodni spor med APL in SŽ zaradi lastništva omenjenih zemljišč ob Masarykovi cesti po besedah direktorja APL Marjana Kotarja še ni povsem rešen, je pa res, da so v fazi dogovarjanja.
Vse dražji projekt
Je pa Toth zavrnil namigovanja, da je glavni razlog za umik vloge pomanjkanje denarja za vse dražji projekt ali pa višanje cene komunalnega prispevka. Če bi bilo to res, potem TriGranit ne bi več gradil podobno velikega centra v poljskem Poznanu. Je pa res, je dejal, da trenutno kotiranje Slovenije, finančne in ekonomske razmere v državi zagotovo ne pomagajo TriGranitu pri vlaganju in iskanju primernih bank.
Nam pa je na koncu dal še nekaj najnovejših podatkov o projektu Emonika. Njegova skupna vrednost, ki je bila še leta 2007 ocenjena na 222 milijonov evrov, je narasla že na 320 milijonov. Pri tem je strošek komunalnega opremljanja zemljišč izpred petih let s takratnih 21 milijonov narasel že na 32 milijonov evrov (po njegovih zagotovilih je spremenjena pogodba tik pred finalizacijo).
Sicer pa naj bi bila samo prva faza, ki vključuje železniško in avtobusno postajo, trgovski in zabaviščni center, parkirišče in gradnjo komunalne infrastrukture, vredna 210 milijonov evrov.