Tiskane izdaje
Ljubljana − Četrtna skupnost (ČS) Polje in ravnatelji štirih osnovnih šol s tega območja opozarjajo na čedalje večjo prostorsko stisko v šolah. Predvsem v OŠ Polje so zaskrbljeni tudi zaradi dveh novih sosesk, v eno se ta mesec že vseljujejo večinoma mlade družine s šolarji.
Svet ČS Polje je že 30. marca sprejel sklep, v katerem je mestni oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje pozval, da čim prej začne reševati prostorsko stisko v teh osnovnih šolah. Pri tem so podprli pobudo ravnateljev, da MOL v ČS Polje na novo določi šolske okoliše, v katere bi bila zajeta večina učencev in bi predstavljali bolj smiselno celoto. Ravnatelji so jih tudi opozorili, da imajo težave z zagotavljanjem organiziranega šolskega prevoza za vse učence. Ta je namreč organiziran samo za učence, ki stanujejo znotraj šolskega okoliša, veliko učencev pa jih stanuje zunaj njega, zato morajo za njihov prevoz v poskrbeti starši sami.
ČS Polje je maja še enkrat pozvala mestni oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, da nemudoma začne reševati prostorsko stisko v OŠ Polje, ki se bo ob vselitvi stanovalcev v stanovanjsko sosesko Polje III samo še povečala. Javni stanovanjski sklad MOL pa so pozvali, naj jim posreduje število otrok, ki se bodo vselili v sosesko Polje III, in njihove letnice rojstev.
Največ težav v OŠ Polje
Zaradi gradnje novih sosesk v Polju je najbolj izpostavljena OŠ Polje s 454 učenci, ki je po zmogljivosti lahko le dvooddelčna šola. Ravnateljica Barbara Smrekar pravi, da bodo prihodnje šolsko leto začeli s tremi oddelki prvega razreda in tremi oddelki tretjega razreda, tako pa bodo že presegli zmogljivost šole. V prihodnje pa šola ne bo zmogla imeti dodatnih oddelkov. »Trenutno nam je uspelo zagotoviti učilnico za dodatni oddelek prvega razreda, kar pa ne pomeni, da bomo pouk izvajali brez težav in ovir zaradi pomanjkanja prostora. Velik primanjkljaj občutimo pri pouku športa, saj sta naši telovadnici že zdaj pod normativi. Poleg tega imamo tudi težave zaradi pomanjkanja prostora za delo z učenci s posebnimi potrebami – to so običajno manjši kabineti, ki jih naša šola nima.« Potrebovali bi celovito dolgoročno rešitev, ki jo ravnateljica vidi v odkupu zemljišča v neposredni bližini šole, tako bi lahko povečali število učilnic in prostore za pouk športa ter manjše kabinete. Rešitev s spreminjanjem šolskih okolišev pa se ji ne zdi ustrezna, saj so v ČS Polje vse štiri šole prostorsko preobremenjene.
OŠ Zalog potrebuje nov prizidek
Tudi ravnatelj OŠ Zalog Rajko Mahkovic pravi, da spreminjanje njihovega šolskega okoliša – kar je občutljivo in ni preprosto – ni potrebno. Prostorske težave OŠ Zalog, ki ima 370 učencev, pa niso povezane z gradnjo novih sosesk v Polju, ker se ti učenci bolj vpisujejo v druge tri šole. V zadnjih štirih letih se je število učencev s 350 povečalo na 370 in ob povečanju števila rojstev še raste. S tremi oddelki, običajno 3. in 4. razreda, gostujejo na stari šoli, v zgradbi, stari več kot sto let, kjer so učilnice majhne. V šolskem letu 2016/2017 pa pouka ne bodo več mogli organizirati, tudi zaradi varnosti,in zato potrebujejo nov prizidek. Ta je bil načrtovan že leta 2003, pa je takrat njegova gradnja zaradi upada števila šolarjev padla v vodo, zdaj pa bi ga potrebovali že tri leta.
OŠ Zadobrova na robu zmogljivosti
Vladimir Znoj, ravnatelj OŠ Zadobrova, v kateri je 486 otrok, pravi, da ob povečevanju števila otrok, kar za zdaj obvladujejo, vpisujejo samo šolarje iz njihovega šolskega okoliša, čeprav je veliko interesa staršev za vpis otrok tudi iz drugih okolišev. V prihodnjem šolskem letu bodo v prvem razredu imeli dva oddelka po 26 otrok. Pravi, da so na robu zmogljivosti, ker je šola polna in bi jo bilo treba normativno urediti. V njihovem okolišu namreč živi veliko družin, ki imajo tudi po tri ali štiri otroke. Z MOL se dogovarjajo za prizidek s štirimi novimi učilnicami, na katerega računajo v prihodnjem letu. Imajo težave s knjižnico, potrebovali bi tudi dve specialni učilnici.
MOL še pridobiva podatke
Vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič pravi, da podatke o številu otrok, ki se vseljujejo v sosesko Polje III, in o njihovih letnicah rojstev še prodobivajo od Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL, nato pa bodo skupaj z ravnatelji predlagali ustrezne rešitve. Sicer pa so skupaj z ravnatelji Osnovnih šol Kašelj, Polje, Zadobrova in Zalog že začeli iskati rešitve za ustrezne prostorske pogoje za nemoteno delo za vse učence z območja ČS Polje. V prihodnjem šolskem letu je še dovolj prostora za vse bodoče prvošolce in učence iz šolskega okoliša, v katerem živijo. Nekatere šole pa so morale letos zaradi več otrok iz matičnega šolskega okoliša zavrniti vpise iz drugih šolskih okolišev in niso mogle izpolniti vseh želja staršev.
Iščejo rešitve
Po demografskih gibanjih in napovedih ravnateljev se bodo v šolskem letu 2016/2017 te šole napolnile, zato že iščejo rešitve. Med njimi so morebitne notranje prerazporeditve prostorov, obnova s prizidki in možnost uporabe obnovljene stare šole Polje. Kot pravi Fabčičeva, v OŠ Polje potekata prostorska preveritev šole in izdelava idejne zasnove prizidka ob osnovni šoli. Tudi v OŠ Zadobrova potekata prostorska preveritev šole ter izdelava idejne zasnove prizidave štirih učilnic ter manjših kabinetov. V OŠ Zalog pa je treba preveriti dokumentacijo, izdelano pred leti, za prizidavo dveh novih učilnic. V OŠ Kašelj pa se bosta z zgraditvijo novega Vrtca Kašelj sprostili dve učilnici.
O pozivu k spremembi šolskega okoliša Fabčičeva pravi, da so že opravili prve razgovore z ravnatelji teh šol, s katerimi bodo skupaj preučili strokovna merila, zakonske možnosti in potrebe na območju ČS Polje. Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni. Do morebitne spremembe šolskih okolišev posameznih šol pa bo MOL učencem zagotavljala brezplačne šolske prevoze, skladno s 56. členom zakona o osnovni šoli in v dogovoru s posamezno šolo.
