Tujci Ljubljano vidijo nekoliko drugače

Ljubljana – Naše glavno mesto na Mercerjevi lestvici kakovosti že leta stagnira. Letos je celo za eno mesto padlo. Po ocenah tu živečih tujcev si Ljubljana dobro oceno zasluži na področju družbeno-kulturnega okolja, najmanj točk pa je dobila v kategorijah šole in izobrazba ter naravno okolje.

Mercerjeva lestvica kakovosti življenja je namenjena multinacionalnim družbam in vladam, ki si z njo pomagajo pri razvrščanju svojih zaposlenih na delovna mesta po vsem svetu. Naše glavno mesto tudi letos ni zasedlo posebej zavidljivega mesta, pristalo je na 76., kar je eno mesto manj od naše najboljše uvrstitve doslej.

Raziskava zajema različne družbene, okoljske, ekonomske in politične dejavnike, mesto pa ocenjujejo zaposleni tujci, ki v njem živijo. Točkujejo od ena (najslabše) do deset (najboljše).

Ljubljana je v prvi kategoriji »politično in družbeno okolje« v povprečju dobila 8,5 točke. Ocenili so jo kot varno mesto, v katerem so bolj nasilna kriminalna dejanja redka. Obiskovalce sicer opozarjajo na »običajno previdnost na ulicah, kjer so prisotni žeparji in drugi manjši prestopniki«, policijsko delo pa ocenjujejo kot dobro.

Ljubljana se je dobro odrezala tudi pri družbeno-kulturnem okolju, kamor so uvrstili omejitve osebne svobode (deset točk) in medijsko cenzuro (devet točk). »Človekove pravice in pravica do veroizpovedi so zaščitene z ustavo in potrjene v praksi. Kar zadeva objave v medijih, je zelo malo omejitev, mednarodne časopise je zlahka dobiti povsod. Na voljo sta satelitska in kabelska televizija,« so zapisali v obrazložitvi.

Pri kategoriji »potrošniške dobrine«, kamor spadajo hrana, dnevne dobrine, alkoholne pijače in avtomobili, je dobila povprečno oceno devet, oceno osem pa pri kategoriji »nastanitev«, v kateri so zapisali, da največ tujcev v mestu biva v Murglah, Rožni dolini, Podutiku, Tacnu, za Bežigradom in na Viču.

Petica za šolstvo

Oceno sedem ali celo manj pa je Ljubljana dobila v kategorijah »javni prevoz in transport« (povprečje sedem točk), »šole in izobrazba« (pet točk), »rekreacija« (sedem točk), »zdravstvo in medicina« (sedem) ter »naravno okolje« (pet točk).

V kategoriji »šole in izobrazba« je obrazložitev ocene zelo skopa. Napisali so zgolj: »Ljubljana ima mednarodne, francoske in britanske šole. Na nekaterih zasebnih šolah je možno opravljati mednarodno maturo.«

Javni prevozni sistem se jim sicer zdi »razmeroma obsežen in zanesljiv«, ocene pet pri naravnem okolju pa niso razložili, zapisali so le, da ima zmerno celinsko podnebje, da je Balkan območje potresov in da je nekaj slovenskih regij, tudi Ljubljana, v zadnjem času doživelo poplave, v katerih je nastala večja gmotna škoda.

V kategoriji »rekreacija« so zapisali, da ima mesto dober izbor restavracij, da so kulturne produkcije dokaj pogoste, da pa je manj mednarodnih predstav. Vse podkategorije (različnost restavracij, gledališka in glasbena umetnost, kinematografi, športne aktivnosti in aktivnosti za prosti čas) so ocenili s sedmico.

Kinematografi po mnenju tukaj živečih tujcev ponujajo široko paleto filmov, precejšnja je tudi ponudba športnih objektov in zunanjih aktivnosti. Presenetljivo oceno je Ljubljana dobila tudi pri pitni vodi (sedem točk), zapisali so, da je sicer pitje vode iz pipe varno, a da »precej prebivalcev še vedno raje posega po ustekleničeni«.

Podžupanja se ne strinja

Za mnenje o tej obrazložitvi uvrstitve Ljubljane na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja smo prosili podžupanjo Tjašo Ficko, ki deluje na področju prepoznavnosti mesta in korporativnem komuniciranju.

Pojasnila je, da so vsebinske obrazložitve točkovanja za Ljubljano že nekaj let, z izjemo posameznih stavkov, skoraj popolnoma enake: »Podobno kot pretekla leta tudi tokrat trdim, da bi si Ljubljana zaslužila višjo oceno tako za kakovost pitne vode in ravnanja z odpadki kot tudi na področjih izobraževanja, kulture in športa.«

Fickova je še povedala, da so po mnogih opravljenih aktivnostih na področju trajnostne mobilnosti v poročilu za leto 2012 izboljšali oceno javnega prometa, ki je »nato leto kasneje ostala nespremenjena«. Pojasnila je, da bi prejete ocene lažje analizirali in se tudi poglobili v vzroke zanje, če bi poznali metodologijo zbiranja podatkov ter upoštevane spremenljivke, zato so na predstavnike Mercerja naslovili že nekaj tovrstnih pobud, a doslej neuspešno.