Ljubljana – Pred ministrstvom za javno upravo, na katerem so pred časom podpisali pismo o nameri z multinacionalno korporacijo Uber, so predstavniki Svobodnega sindikata Slovenije, Svetovalnice za migrante, sindikata Mladi plus in Gibanja za dostojno delo danes prinesli buče z vrezanim imenom podjetja iz Silicijeve doline, ki po svetu ponuja mobilno aplikacijo za povezovanje prevoznikov in potnikov.
»Ne smemo se sprijazniti z bučami, ki nam jih prodajajo, kot da gre za resnico, in da je prekarizacija nekaj samoumevnega v sodobnih družbah,« je opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. »Moramo zavrniti tiste, ki nam z digitalizacijo prinašajo prekarizacijo. Trdimo namreč, da ti dve zadevi nista nujno povezani, zato moramo namesto trega poskrbeti, da bo tehnološki napredek izboljšal življenja ljudi. Čas je, da se ponovno posvetimo delavskim pravicam in zahtevamo njihovo ohranitev ter celo izboljšanje v času novih priložnosti za dostojno delo in življenje, ki jih odpira napredek tehnologije.«
Storitvam, ki jih ponuja Uber v okoli 500 mestih po svetu, se upirajo taksisti – zadnji medijsko zaznani protest so oktobra letos organizirali taksisti v Mexico Cityju – in sindikati. V mednarodnem združenju delavcev v transportu ITF so že pred časom opozorili, da je Uberjeva vizija za prihodnost v resnici »vizija za prekarnost«.
V sindikatih in gibanjih, ki so se danes zbrali pred ministrstvom v Ljubljani, so enotni: ne glede na to, kar Uber pravi, da bo počel v Sloveniji, praksa v tujini po njihovem jasno kaže, da se izogiba plačevanju pravičnega dela davkov in predvsem da se izogiba kakršnim koli odgovornostim do voznikov tako, da ne priznava, da je delodajalec. »Uber je eno tistih podjetij, ki profitira na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espejizacije dela. Vse to pomeni korak stran od trajnostnega razmišljanja in predstavlja postopno razgradnjo sistemov socialne države,« so opozorili. »Seveda Uber ni edini primer teh sprememb na trgu dela, ni ne prvi in ni zadnji, saj je fleksibilizacija delovne sile postala del vsakdana. Zato je nujno, da se odpre širša debata, ki vljučuje javnost, o tem, kam se stvari razvijajo na področju dela in kam kot družba želimo, da grejo. Bomo pustili, da razvoj tehnologije le še utrjuje procese prekarizacije, in vse skupaj le mirno gledali?«
»Nezakonit poslovni model«
David Švarc, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, v okviru katerega deluje sindikat taksistov, je opozoril na že zdaj kaotične razmere v taksi dejavnosti, predvsem v glavnem mestu. Večina taksistov ni zaposlena pri podjetjih, za katera vozijo, in čeprav jim plačujejo mesečno dispečnino, podjetja do voznikov nimajo nikakršne odgovornosti. Opozoril je tudi na dumpinške cene, s katerimi je delo takstistov postalo boj za preživetje. »Položaj taksistov v Ljubljani jasno kaže, da sistem Uberja ni pravi, da pomeni maksimalno izkoriščanje in da je v vseh pogledih poguben za tiste, ki to delo opravljajo pošteno,« meni Švarc. »Slovenski politiki, vlada in ljubljanska mestna oblast bi morali ustvariti pogoje za čim boljši socialni položaj državljanov, ne pa odpirati vrata najhujšim izkoriščevalcem, ki bogatijo na račun delavstva, svoje dobičke in bogastvo pa kopičijo izven meja naše države.«
Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante je spomnil na potezo ministrstva za infrastrukturo, ki je dan pred podpisom pisma o nameri z Uberjem, naročilo uradnikom, naj pripravijo spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu tako, da bo posebej urejena možnost najema vozila z voznikom. »Prišla je multinacionalka, ki hoče prek predstavnikov vlade in ministrstev legitimirati nezakonit poslovni model. Toda ne moremo privoliti v to, da predstavniki vlade legitimirajo nezakonit poslovni model.«
Švarc je prepričan, da bi bilo taksi službo treba organizirati na način javnega potniškega prometa, kjer imajo vozniki pogodbe o zaposlitvi pri podjetjih, ki izvajajo storitve prevoza potnikov, in imajo tako vse pravice iz dela. »S prihodom Uberja se to ne bo zgodilo, ampak se bo nepravičen sistem le še poglobil,« je prepričan sindikalist.