Tiskane izdaje
Upravni odbor Univerze v Ljubljani je 18. junija potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) s študijo prostorskih možnosti za rešitev prostorske problematike umetniških akademij Univerze v Ljubljani. Predlagane rešitve zdaj proučujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter ministrstvu za kulturo (MK). S komentarji so še skopi, so pa toliko bolj optimistični dekani akademij.
Potem ko se skoraj deset let (država je idejo o gradnji akademij ob Roški cesti potrdila leta 2004) ni premaknilo nič v zvezi z gradnjo novih prostorov za umetniške akademije, so dekani lani začeli iskati druge rešitve. Z Roško se je uradno zapletlo zaradi manjšega zemljišča, ki je bilo na tem območju vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, nič manj pomemben razlog pa verjetno ni višina investicije, ki bi po ocenah stala 140 milijonov evrov. Zato so dekani, kot je pojasnil Miran Zupanič, dekan akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), začeli iskati alternativne lokacije in cenejše rešitve. Rezultat tega je bilo pismo o nameri, ki so ga konec februarja letos podpisali rektor univerze ter ministra za šolstvo in kulturo. Nato se je začelo preverjanje možnih rešitev za posamezne akademije. DIIP so pripravili zunanji izvajalci in je za vsako od treh akademij obravnaval več scenarijev.
AGRFT: Trubarjeva in Metalka
Kot pojasnjuje Zupanič, je bila za AGRFT daleč najbolje ocenjena možnost selitve na dve lokaciji v strogem centru mesta: na Trubarjevo 3 in v stavbo nekdanje Metalke na Dalmatinovi. Obe stavbi sta v zasebni lasti, zato je predviden odkup. Na Trubarjevo 3 se trenutno že deloma selijo, a to je le začasna rešitev, saj bodo za zdaj tam najemniki. Glede na oceno iz elaborata bi lahko na novih lokacijah zaživeli v dveh letih (septembra 2016), investicija pa je ocenjena na 19,7 milijona evrov. Ocenjene so bile še tri druge rešitve – novogradnja na Roški za vse tri akademije, novogradnja na Roški le za AGRFT ter selitev v Mahrovo hišo z obnovo in gradnjo prizidka – a so se izkazale za cenovno in/ali časovno manj ugodne.
Zupanič je s predlaganim zadovoljen: »Ni idealno, ker smo še vedno razdeljeni, je pa najbolj racionalna in stroškovno vzdržna rešitev.« Poudarja, da je mnogo cenejša kot neuresničena novogradnja na Roški, pa tudi cenejša, kot predvideva nacionalni program za kulturo, ki stroške reševanja prostorske problematike treh akademij ocenjuje na sto milijonov evrov. Dekan še poudarja, da je zelo pomembno, da vse tri akademije ostajajo v središču mesta, kar omogoča njihovo nadaljnje sodelovanje. Glede rešitve za AGRFT poudarja še dva pomembna vidika: dve stavbi, ki sta prazni, bi oživili, v Metalki pa so predvideni tudi produkcijski prostori, ki bi bili odprti za javnost. Ker občina razmišlja, da bi v neposredni bližini, v podhodu Ajdovščina, uredila minipleks mestnega kina, bi se tako lahko oblikovalo urbano kulturno središče, ki bi oživilo ta degradirani del mesta.
AG: Kazina s prizidkom
Za akademijo za glasbo DIIP predvideva selitev v stavbo Kazine na Kongresnem trgu. Kot pojasnjuje dekan Andrej Grafenauer, v tem objektu že dve leti uporabljajo dvorano, sicer pa imajo večino prostorov v Stiškem dvorcu na Starem trgu in v prostorih Glasbene matice na Vegovi, kjer so najemniki. »Kazina je zelo ustrezna stavba za naše dejavnosti, tako za koncerte kot vaje,« pravi Grafenauer in dodaja, da bi imeli po predlagani rešitvi v objektu dvakrat več prostorov, kot jih imajo na voljo zdaj. »To sicer še ni zadosti, zato je možnost tudi gradnja prizidka za Kazino, kjer je zdaj vrt restavracije Rio. To je prostorsko preverjeno in izvedljivo.«
Prostori Kazine so sicer v lasti ministrstva za izobraževanje. Kako hitro bi torej lahko rešili prostorske težave študentov glasbe? To je pogojeno s selitvijo obstoječih uporabnikov, pojasnjuje dekan in dodaja, da je selitev Inštituta za novejšo zgodovino in Arhiva RS že usklajena z ministrstvi. Če ne bi bilo zapletov, bi se prve selitve lahko začele v roku enega leta. Poleg omenjene sta v DIIP kot manj ugodni varianti ovrednoteni novogradnja na Roški ter selitev v Kazino (namesto prostorov na Starem trgu) z ohranitvijo najemniških prostorov v Glasbeni matici.
Grafenauer meni, da je predlagana rešitev bistveno boljša kot gradnja na Roški. »Sorazmerno hitro bi dobili prostore in vse skupaj bi bilo bistveno cenejše,« poudarja in dodaja, da je rešitev iz DIIP kar trikrat cenejša kot gradnja na Roški. Pravi, da imajo z ministrstev pozitivne odzive in pričakuje, da bo rešitev podprla tudi vlada: »Nimamo časa še za en krog neuspešnih rešitev, kot je bila Roška.«
ALOU: Širitev na Erjavčevi
Za Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) so bile v DIIP obravnavane tri lokacije: poleg novogradnje na Roški tudi lokacija, ki jo je ponudila MOL – prostori nekdanje tovarne Rog na Trubarjevi in prostori na Erjavčevi cesti 23, kjer ima ALUO že danes del svojih prostorov. Glede na postavljene kriterije je bila najbolje ocenjena lokacija na Erjavčevi, kjer bi po predlogu z odkupom dodatnega zemljišča akademija dobila zadostno površino za gradnjo prizidka k obstoječi stavbi, da bi se tja selile vse njene dejavnosti, ki se zdaj odvijajo na šestih različnih lokacijah v Ljubljani. V dogovorih med ministrstvom in univerzo obstaja konsenz o izvedljivosti tega predloga, je povedal dekan ALUO Boštjan Botas Kenda.
Poleg tega, da bi bili vsi študenti in zaposleni pod eno streho, dekan v povezavi s to lokacijo kot prednost izpostavlja tudi bližino močnih državnih institucij, ki delujejo na področju kulture, in dejstvo, da bi vse tri akademije dobile prostor v mestnem središču, s čimer bi postale nekakšna »mestotvorna struktura«. Kakšna bi bila lahko časovnica selitve, po njegovih besedah ni mogoče napovedati, saj je to odvisno od preveč različnih dejavnikov. Kot pravi Botas Kenda, bi bili z vsemi tremi lokacijami, ki jih je DIIP obravnaval, zadovoljni. Poudarja pa, da je treba pri reševanju prostorske problematike razmišljati dolgoročno in gospodarno ter že vnaprej predvideti stroške vzdrževanja novih objektov, tako da morda načrtovanja iz »časa blaginje« danes niso več najprimernejša.
Kulturno ministrstvo
