Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetji Merideis in Velinvestment, ki ju obvladuje Mihael Karner, se kljub nasprotovanju sosedov nista odpovedali stanovanjskemu projektu Urbana oaza na Viču. Arhitekturni biro Nula8 je namreč oktobra letos pripravil novo idejno zasnovo.
Po dokumentih, ki nam jih je priskrbel naš vir informacij, se novi načrt precej razlikuje od prvotnega. Kot je razvidno iz tehničnega poročila, so se dokončno odpovedali trem manjšim blokom med mestno Gradaščico in Jamovo cesto (tam zdaj trenutno stoji prek 200 zasebnih garaž), in vso energijo usmerili na kačast blok med potokom in poslovno-proizvodnimi prostori v obnovljenih prostorih nekdanjega Tovila.
Blok višji kot prej
Po rušenju in odstranitvi starih stanovanjskih in drugih objektov v gozdičku imajo zdaj v načrtu gradnjo velikanskega stanovanjskega bloka s 181 stanovanji na treh podstavkih z eno kletno in šestimi nadzemnimi etažami (K+P+3N+2M). V njem naj bi bili varovana stanovanja, v pritličju pa poleg atrijskih stanovanj tudi poslovni prostori.
V podstavkih so predvideni vhodi za stanovalce in javni program. V vzhodnem (ob Koprski ulici) je narisan vhod v garažo, tam pa je tudi otroški vrtec, manjši gostinski lokal in poslovni prostor, V srednjem so atrijska stanovanja in skupni večnamenski prostor, v zahodnem pa atrijska stanovanja in nekaj poslovnih prostorov.
Celotno območje okoli bloka naj bi bila cona za pešce, dovoz pa bi bil dovoljen le intervencijskim in servisnim vozilom. Od poslovne cone Tovil bi ga ločili z gosto zeleno bariero in zatravljenim pasom požarne poti.
Bistvena novost pa je, da je namesto prejšnjih treh kleti zdaj predvidena le ena. V njej bi bili poleg 151 parkirnih prostorov (dodatnih 28 za obiskovalce bi jih bilo v pritličju) za stanovalce še shrambe in prostor za vozičke ter kolesa.
Ciljajo na upokojence
Iz tega podatka pa je jasna tudi vsebinska usmeritev investitorjev. Ti očitno računajo, da bi bili med kupci večinoma upokojenci, ki bi živeli v varovanih stanovanjih, pri čemer mnogi od njih sploh ne bi imeli avta. Računica s tako majhnim številom parkirnih prostorov se namreč izide le na tak način.
Sicer pa naj bi bilo v pritličju 16, večinoma atrijskih stanovanj, v vsakem od treh nadstropij po 35 stanovanj, na vsaki od dveh teras pa po 30. Njihova skupna površina bi znašala 10.522 kvadratnih metrov, približno 5700 pa še terase ali lože, jaški, komunikacijske površine in shrambe.
Ambulanti in vrtec
Poslovnih prostorov bi bilo za 535 kvadratnih metrov (iz priloženih skic je razvidno, da bi bili v njih poleg gostilnice in lekarne tudi ambulanti – pediatrična in ortopedska), manjši vrtec pa naj bi imel 669 kvadratnih metrov površine za varstvo in vzgojo otrok ter 879 kvadratnih metrov veliko igrišče. Medgeneracijski center kot skupni prostor za druženje pa bi se razprostiral na 330 kvadratnih metrih.
Kljub ogromnim zelenim površinam pa bi po novem prevladovale zelenice s travo in grmovnicami, »padla« pa bi večina zdajšnjih visokoraslih dreves. Posebej zaščiten je namreč le en bor, gozd kot celota pa ne.
Četudi se je projekt v globino precej zmanjšal (odpovedali so se dvema kletnima etažama), po širini skrčil (za tri stolpiče ob Jamovi) pa je v višino nekoliko zrasel, saj ima zdaj šest nadzemnih etaž (eno več kot prej).
Za stanovalce iz Koprske ulice pa še naprej ostaja sporen predvsem zaradi uvoza po tej ozki dovozni ulici in zaradi grobega posega v hektar velik gozd, od katerega bo ostalo le nekaj dreves. Te naj bi sicer v predelu ob Gradaščici sicer nadomestili z nekaj novimi, a bistveno manjšimi.
Protipoplavnih ukrepov še ni
Predstavniki Civilne iniciative za Zeleni Vič s Slavkom Maroltom na čelu so nas opozorili, da se na lokaciji predvidene novogradnje sicer ne dogaja nič posebnega, so pa nekajkrat opazili ljudi, ki so si jo ogledovali.
Kar pa ni nič nenavadnega, saj po dogovoru za spremembo podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN Tovil), ki so ga 9. julija lani podpisali ljubljanski župan Zoran Janković, direktor družbe Velinvestment Uroš Slivnik in takratni direktor podjetja Merideis, trgovanje z nepremičninami Avguštin Karner (od letos je direktor spet Mihael Karner), ta ugasne 14. julija 2014, če jih do takrat ne bodo uveljavili.
Zanimivo je še, da imata obe podjetji še naprej težave z blokadami svojih računov. Prvo že celo leto, drugo pa letos že 109 dni.
Četudi odmislimo vse nasprotnike novogradnje in morebitne investitorjeve finančne zagate, je treba poudariti, da še niso niti potrjeni, kaj šele izvedeni protipoplavni ukrepi za to območje, brez katerih je tam prepovedana kakršna koli gradnja.
Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki bi ga vlada morala po načrtih sprejeti že julija letos, je namreč obtičal v državnih procedurah. Dokler ne bo sprejet (in izveden), najbrž ni uradnika na upravni enoti, ki bi upal izdati gradbeno dovoljenje za ta projekt. Ob pritožbi bi bilo zagotovo razveljavljeno.
