V ČS Polje hočejo Zaloško cesto po svoji meri

Ljubljana – V križanju Zaloške z Zadobrovško cesto zahtevamo krožišče, zato nam nikar ne skušajte vsiliti razširjenega križišča, sicer se vam bomo vse civilne iniciative postavile po robu.

To je nekakšen povzetek vseh razprav predstavnikov več civilnih iniciativ iz četrtne skupnosti Polje s sredine javne obravnave dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto ter za povezavo Rjave ceste z Zaloško – MT 8/1.

Na obravnavi, ki so se je udeležili približno trideset krajanov, večina svetnikov ČS in celo mestna svetnika Miha Jazbinšek in Mirko Brnič Jager, je več razpravljavcev takoj opozorilo na sporne spremembe lokacijskega načrta.

Proti tolerančnemu členu

Zanje je spornih več delov popravljenega 31. člena, ki so ga pripravljavci gradiva imenovali »tolerančni člen«. Kot je dejal Miran Gajšek, vodja mestnega oddelka za urejanje prostora, je ta ključen, saj dosedanji lokacijski načrt ni omogočal odstopanj od rešitev pri prenovi Zaloške ceste.

A mu je Boris Doltar dal vedeti, da je za krajane iz četrtne skupnosti Polje nesprejemljivo, da s spremembo odloka iz postopka odločanja skušajo izločiti javnost oziroma vse civilne iniciative. Glede na predložene grafične rešitve za preureditev Zaloške, iz katerih je razvidno, da MOL še ni opustila semaforiziranega križišča, kjer se ta cesta križa z Zadobrovško, pa se boji, da bi občinarji kljub enotni zahtevi za krožišče krajanom vsilili križišče.

Prednosti krožišča

Poudaril je, da je za krajane ključna varnost prometa, ki pa je semaforizirano križišče ne zagotavlja. Mnogi vozniki že zdaj v tem križišču pri lovljenju zelene luči pridivjajo s 60 do 80 kilometri na uro. Če bi bilo tam krožišče, se to po njegovem prepričanju ne bi dogajalo. Prav tako bi odpadli čakanje pred semaforji in speljevanje vozil, bistveno manj bi bilo emisij v zrak, saj krožišče voznike sili v počasnejšo, a enakomernejšo vožnjo. Manjši bi bili tudi zastoji in kolone.

Gajšek je krajane še dodatno razburil z besedami, da bi, če bi hoteli urediti krožišče, morali žrtvovati del javnega prostora, to je trga pred tamkajšnjo cerkvijo. Kar pa bi bila škoda.

Aleš Babnik iz Državljanske pobude Vevče je dejal, da se o spremembah lokacijskega načrta zdaj sploh ne bi pogovarjali, če bi župan Zoran Janković že pred leti zagotovil preselitev stanovalcev iz dveh hiš (Polje 13 in 14). S tem bi namreč pridobili prostor za krožišče in ne bi bilo treba posegati v tistega ob cerkvi.

Marko Dimnik ga je dopolnil z besedami, da so projektanti za rekonstrukcijo Zaloške ceste že leta 1998 vedeli, da je krožišče boljša rešitev kot semaforizirano križišče. Zdaj pa zaradi »varovanja« dveh hiš, ki sta že dolgo zreli za rušenje, MOL vseeno vztraja pri križišču. Mimogrede smo slišali, da je ZRMK za tisto na številki 13 že leta 1989 ugotovil, da statično ni stabilna, a je občina vse do danes ni podrla. Namesto tega je, je dejal Primož Juvan, nedavno celo prenovila dotrajano streho.

Nezaupanje

Ker ne pripravljavci gradiva ne predstavniki občine na obravnavi niso jasno povedali, katero rešitev podpirajo, temveč so si s spremembo 31. člena pustili odprte roke za izvedbo česarkoli, se v civilnih iniciativah bojijo, da gre zgolj za »nadmudrivanje«.

Njihovo bojazen je okrepil še Miha Jazbinšek, ki je dejal, da bi se morali urbanisti najprej odločiti, katera rešitev za Zaloško cesto je najboljša, ne pa da tako četrtnim kot mestnim svetnikom ponujajo »nedoločno gradivo« oziroma verbalni namesto idejni urbanizem. Za ponedeljkovo sejo mestnega sveta so namreč svetniki dobili le gradivo o spremembah lokacijskega načrta brez grafik.

Četudi krajani načeloma niso nasprotovali temu, da so v območju parcelacijskega načrta dopustna odstopanja od prostorskih in tehničnih rešitev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture (trase, priključki, prehodi ...), pa so odločno proti temu, da bi jih strokovno utemeljili kar s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Enako nasprotujejo temu, da bi se »postavitev in oblika križišč lahko spremenili, če bi podrobnejše analize prometnih razmer pokazale, da bi bila s tem zagotovljena enaka ali boljša prometna varnost«. S temi odstopanji od prostorskih ali tehničnih rešitev bi se po novem namreč morali strinjati le organi in organizacije, v katerih delovno področje ta spadajo. To pa po njihovem mnenju pomeni izločitev javnosti.

Cesta v Slape kot obvod

Predstavnik uličnega odbora Slape je v razpravi, ki se je v glavnem vrtela okoli krožišča Zaloška-Zadobrovška, posebej opozoril, da bi ohranitev semaforiziranega križišča v tem križanju pomenila pravo prometno katastrofo. Z novo Zaloško cesto bi namreč dobili tudi novo semaforizirano križišče Zaloške s Cesto v Slape in povezavo z Rjavo cesto. Prepričan je, da bi se mnogi vozniki, zlasti iz Vevč, poskušali izogniti zamašku pred semaforjem v Polju tako, da bi po Vevški cesti in naprej skozi Slape hitreje prišli do obvoznice. Preskočili bi zamašek in dva semaforja.

Poudaril je še, da Cesta v Slape ni primerna za tako povečanje prometa, saj je s 3,5 metra širine preozka, nima ne pločnikov ne infrastrukture in je ustrezna le za lokalni promet. Postavljanje prometnih znakov z omejitvami pa se je pokazalo za neučinkovito že na Rjavi cesti. Zato je zanj prava rešitev le krožišče, ki zagotavlja tekoč promet po Zaloški cesti.

Mnenje odbora za urbanizem

Mestni svetnik Mirko Brnič Jager je povedal, da je mestni odbor za urejanje prostora in urbanizem sicer podprl spremembe odloka o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto, vendar je sprejel še dodaten sklep, da soglasno podpira uvedbo krožišč.

Kot je razvidno iz gradiva za sejo mestnega sveta, omenjeni odbor podpira »v razpravi predstavljeni predlog nove rešitve cestne in prometne ureditve odseka Zaloške ceste med priključkom na zahodno avtocesto in Zadobrovško cesto s štirimi pasovi in dvema turbo krožiščema Zaloška–Cesta v Slape–Rjava cesta in Zaloška–Zadobrovška v mejah odkupljenih zemljišč. Predlog opredeljuje tudi profil odseka Zaloške ceste z voziščem 2 x 3,25 in 2 x 2,85 metra, pločnikom in kolesarsko stezo na severni strani širine 3,5 metra, zelenico z dvojnim drevoredom širine 4 metre ter pločnikom in kolesarsko stezo, širokima 3,5 metra, ter zelenico z enojnim drevoredom, širokim 2 metra, na južni strani ceste. Med krožiščema se uredi dva dvignjena prehoda za pešce in kolesarje«.