Ljubljana – Jernejeva nedelja, ki so jo preimenovali v Komarjevo, je bila za nekdanjo vas Šiška, mesto Ljubljana in okolico včasih velik praznik, v Šiško so bile usmerjene procesije Ljubljančanov. Jutri od 10. do 20. ure bo spet potekala pri cerkvi sv. Jerneja, znani kot Stari cerkvi.
Organizatorja, turistično društvo Ljubljana Šiška in šišenska župnija sv. Frančiška, se od leta 1999 trudita obuditi ta etnografski običaj in posebnost v Ljubljani, ki predstavlja žegnanje v Šiški na god sv. Jerneja (24. avgusta), zavetnika cerkve, ki je bila do gradnje Plečnikove cerkve sv. Frančiška tudi edina šišenska cerkev. Potem ko so dogodek dvakrat pripravili na šišenski tržnici, bo letos spet pri Stari cerkvi, ki je od leta 2001 kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2009 pa je bila razglašena za spomenik državnega pomena v okviru Plečnikovih del.
Pod tramvaji je pokalo
Kot se spominjajo starejši domačini, med njimi tudi Julijana Dolenec, ki se je prireditve udeleževala kot šolarka, so pred cerkvijo fantje pokali z možnarji, lepo so pritrkavali v zvoniku, bogato obložene stojnice s sladkarijami vseh vrst pa so se vrstile vzdolž Celovške ceste vse do takratne Koslerjeve pivovarne, kjer je danes Pivovarna Union. Na ta dan so bile številne gostilne v Šiški, denimo gostilna Pri raci in druge, nabito polne. O dogajanju so poročali tudi časopisi.
Dolenčeva je kot osnovnošolka težko pričakovala Komarjevo nedeljo, za otroke, rojene pred drugo svetovno vojno, je bila namreč nadvse radostno doživetje, veselili so se predvsem stojnic. V soboto se je začelo pritrkavanje v cerkvi in otroci so hiteli gledat, če že postavljajo stojnice. Prodaja se je pričela v nedeljo in kupovali so stekleničke iz sladkorja, v katerih je bila vabljiva sladka tekočina, petelinčke, ki piskajo, in »kapseljne«, trakove s smodnikom, ki so jih polagali na tračnice, da je pokalo, ko je mimo pripeljal tramvaj. Popoldne je bila že ob ves denar, ki ga je za ta namen hranila več mesecev, in odhitela je domov prosit starše, naj ji še kaj prispevajo.
Na Komarjevo nedeljo, praznik Šiške, je lepo dišalo tudi po tamkajšnjih domovih, dobro so kuhali in zadišalo je po sveže pečeni potici, gostili so sorodnike, ki so prišli na obisk. Ko so leta 1950 oblasti praznovanje Komarjeve nedelje prepovedale, je nastala velika praznina, se spominjajo starejši domačini. O poimenovanju praznika pa Dolenčeva pravi, da verjetno izvira iz tega, da so v Dravljah imeli muhe, ker je bilo veliko kmetij, v Šiški pa komarje, navsezadnje tudi zaradi močnih izvirov izpod Šišenskega hriba, in tako je nastala Komarjeva nedelja.
Včasih sta tam bila dva bajerja
Šišensko turistično društvo, ki letos praznuje petdeseto obletnico, je po osamosvojitvi začelo oživljati to staro tradicijo. Predsednica društva Hijacinta Civha Škoda jo je, ko je še delala na krajevni skupnosti, poskušala vključiti v kakšen program, to pa ji je uspelo šele leta 1999, po 53 letih; pred tem je bila prireditev zadnjič leta 1946, tudi med drugo svetovno vojno. Letos bo že sedemnajstič. Zadnji dve leti so Komarjevo nedeljo organizirali na šišenski tržnici, predvsem zaradi deževnega vremena. Po pripombah krajanov in ob premisleku, da je bilo to praznovanje vedno pri Stari cerkvi, s stojnicami od Tržne ulice do pivovarne ob Celovški, so se odločili, da bodo sledili več kot stoletni tradiciji in odslej praznovanje v vsakem vremenu organizirali pred Staro cerkvijo. O poimenovanju Komarjeva nedelja pa pravi, da ima verjetno ime po gojišču komarjev iz dveh bajerjev, ki sta bila včasih tam, kjer je zdaj soseska Stara cerkev. Znana je tudi pesem o Komarjevi nedelji s konca 19. stoletja.
Tradicionalni srečelov
Poleg bližnjih podjetij, trgovin, gostiln in slaščičarn, ki prispevajo izdelke za tradicionalni srečelov s srečkami po evro, del denarja za praznovanje primakne tudi Turizem Ljubljana, v okviru letnega zneska, ki ga nameni programu šišenskega turističnega društva. Veliko je vloženega dela posameznikov, ki poleg tega marsikaj plačajo tudi iz lastnega žepa, pravi Civha Škodova.
Jutri od 10. ure bodo na stojnicah pred cerkvijo sv. Jerneja, okrašeno z vencem, ki so ga za praznovanje spletli v četrtek, tako kot nekoč, izdelovali in prodajali izdelke domače obrti, svoje pridelke bodo predstavljale kmetije in obiskovalci jih bodo lahko pokušali. Ob 11. uri bo v cerkvi maša, h kateri bodo povabili s pritrkovanjem, kot nekoč, po 12. uri pa kulturni in zabavni program. Predstavili se bodo na terenu delujoči zavodi in društva, logaške mažoretke, Suhe češplje iz Gradeža (pevke, ki igrajo na žago, bas, grablje), učenci glasbene šole Vodnikova domačija, plesalci iz Dravelj in drugi. Pripravili bodo kviz o Šiški in petdesetletnici turističnega društva, v programu so razne igre, glasba in ples. Po Stari Šiški bo v tem času vozil tudi zapravljivček. Ob 17. uri bo v cerkvi predstavitev praznika, orgelski koncert in petje litanije z blagoslovom, kot nekoč, do 20. ure pa bodo obujali spomine. Vstopnine ni, organizatorji pravijo, da bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne.