V Jaršah je glavna težava parkiranje

Ljubljana – Nerešeno lastništvo zemljišč, parkiranje po zelenicah zaradi premalo parkirnih površin, vsakodnevna gneča na Šmartinski cesti ob prometnih konicah ter industrija v Zeleni jami v neposredni bližini stanovanjskih blokov so glavne težave četrtne skupnosti Jarše.

To so temeljne zadeve, s katerimi se ČS Jarše po mnenju predsednika Bojana Hajdinjaka ukvarja že vse od ustanovitve četrtnih skupnosti. Hajdinjak je sicer član Liste Zorana Jankovića. Pohvali pa se, da ima podporo vseh četrtnih svetnikov, saj ga zanima operativno delo in ne politika, četudi mora pri vodenju paziti, da enakomerno pokriva tako interese naselja Nove Jarše kot Zelene jame (iz zadnje prihaja večina svetnikov).

Četrtna skupnost, ki meri 906 hektarov in ima nekaj več kot 14 tisoč prebivalcev, sodi med tiste z najmanjšim primanjkljajem osnovne družbene, komunalne in cestne infrastrukture. Razen na obrobnih delih, kot so nekoliko redkeje poseljena naselja Obrije, Hrastje, Šmartno in Sneberje, se povsod drugod borijo predvsem za izboljšavo sedanjega standarda. Središčni del je namreč razvito poslovno in trgovsko središče BTC, velik razmah pa je zadnja leta doživela tudi Zelena jama z novimi stanovanjskimi bloki ob Šmartinski cesti in Pokopališki ulici.

Nerešeno lastništvo zemljišč

Po Hajdinjakovem prepričanju je tako na območju Novih Jarš osrednji problem, da je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih zgrajena kopica visokih stanovanjskih blokov in stolpnic, njihovi graditelji pa na občino niso nikoli prenesli cest, parkirišč in zelenic. Tako še danes ni rešena razmejitev zemljišč med tistimi, ki naj bi sodila v javno dobro, in onimi, ki naj bi bila funkcionalna zemljišča lastnikov objektov.

Ker so bile Nove Jarše grajene po socialističnih standardih (veliko zelenic, trgov, igrišč, parkov ...), je tam ogromno zelenja, po drugi strani pa za današnje čase premalo površin, namenjenih parkiranju. Tako so stanovalci »prisiljeni« svoja vozila parkirati tudi po lastniško še nedoločenih zelenicah. Čeprav hočejo v Jaršah ta problem reševati prednostno, pa tako ne mislijo občinarji. Oddelek za ravnanje z nepremičninami je namreč zapisal, da je do konca junija prejel elaborate za 18 katastrskih občin (gre za ureditev centralne evidence nepremičnin po posameznih katastrskih občinah, ki naj bi jo koncesionar izvedel v petih letih), pri čemer Jarš še ni med njimi. Kdaj bodo prišle na vrsto, na oddelku niso navedli.

Za avtomobile bi žrtvovali del zelenic

Do rešitve problema lastništva zemljišč pa v četrtni skupnosti predlagajo, da bi manjkajoče parkirne prostore dobili s krčenjem zelenic. Za Kvedrovo 2–8 bi jih po načrtu, za katerega je bila letos že izdelana projektna dokumentacija, dobili tako, da bi žrtvovali del zazelenjene (protihrupne) brežine ob Šmartinski cesti. Žal je »zaradi omejenih proračunskih možnosti«, kot so zapisali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, projekt prestavljen v leto 2013. Že uničene zelenice na Beblerjevem trgu, ob Kvedrovi, Ulici Hermana Potočnika in ob Clevelandski pa bi po predlogu skupnosti iz lanskega leta lahko spremenili vsaj v začasna parkirišča. Garažna hiša se Hajdinjaku zdi precej oddaljena rešitev, saj stanovalci zaradi krize nimajo denarja za nakup dragih parkirnih prostorov v njih.

Za območje Zelene jame in dela Novih Jarš (Stražarjeva, Avsečeva ...) so predlagali ureditev enosmernega prometa in parkirnih prostorov na sproščenem delu ceste, a MOL tudi za tako rešitev še nima denarja – prestavljena je v leto 2013. Žal zadevo prestavlja že sedmo leto, dodaja Hajdinjak.

Industrijo preseliti na Letališko

Dejal je še, da podpirajo projekt Partnerstvo Šmartinska. A zadržano. Tako kot prebivalci Zelene jame si tudi oni želijo, da bi od tam umaknili vso nevarno in hrupno industrijo (kovinarski obrat podjetja ST Hammer, skladišče nevarnih kemikalij, Jatin obrat krmil). Navijajo predvsem za njihovo selitev v nastajajočo industrijsko cono med Letališko cesto in železnico. Na izpraznjenih zemljiščih si bolj kot nove stanovanjske in poslovne objekte želijo videti parke, na robovih tudi kolesarske steze. Brez novega velikega vrtca in nove šole pa se bojijo, da bi dobili le veliko novih stanovalcev in dodatno prometno obremenitev. Šmartinska cesta po Hajdinjakovem mnenju že zdaj potrebuje nove uvoze in izvoze ter razbremenilne ceste. Če bi zgradili še vse načrtovane stolpnice in večstanovanjske objekte (Zelena jama, BTC), pa bi potrebovali novo prometno ureditev in nove ceste.

Eden pomembnejših je še problem dnevnih migrantov, ki vdirajo na parkirišča ob blokih v Novih Jaršah in tako jezijo stanovalce. Predlagali so, da bi MOL med obvoznico in Žitom za dnevne migrante uredila veliko parkirišče po sistemu P + R.

Na obrobju skupnosti podpirajo načrt sanacije peskokopa in betonarne v Obrijah. Zemljišče bi lahko vrnili kmetijstvu, vendar se zavzemajo, da bi tam smeli dovoliti le ekološko kmetovanje. V bližini je namreč vodarna Hrastje.

Sicer pa še vedno ne morejo preboleti izgube pediatra v jarškem zdravstvenem domu v letu 2005. V svojem domu bi poleg njega radi imeli še dva splošna zdravnika za polni delovni čas in priročni laboratorij, a jih v Zdravstvenem domu Ljubljana zavračajo, češ da za to ni ne kadrovskih ne finančnih možnosti.

Hajdinjak je priznal, da so v primerjavi z MOL le papirnati tigri, saj bo ČS iz svojega »proračuna«, v katerem bo prihodnje leto 28.000 evrov, lahko za mala dela porabila približno sedem tisočakov. To pa zadošča le za kakšno čistilno akcijo, postavitev košev in popravilo nekaj metrov cest.