Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako poteka določanje pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi po zakonu o vpisu etažne lastnine, smo v Ljubljani spoznali predvsem po ekstremno spornih primerih iz Šiške (Gotska ulica) in Bežigrada (BS 3). Zato nas je prijetno presenetil primer Križne ulice 4, kjer nepravdni postopek poteka brez zapletov.
Na nedavnem sodnem ogledu na kraju samem v eni manjših ulic v Novih Jaršah, ki so se ga udeležili posamezni predstavniki 11 zasebnih lastnikov iz Križne 4 (eno stanovanje v manjšem bloku pa je v lasti MOL), pravna zastopnica MOL, sodnica, predstavnica upravljavca hiše iz podjetja SPL ter podjetja Digi Data, je vse potekalo izjemno gladko in hitro.
Ugotovili so, da bo moral geodet, ki ga bo v imenu Križne ulice 4 imenovalo sodišče, v nadaljevanju postopka natančno razparcelirati sicer enotno gradbeno parcelo za tri manjše bloke v Križni ulici s hišnimi številkami 2, 4 in 6. Ta je v naravi sicer približno že razdeljena med vsakega od njih, in sicer z robnimi in vmesnimi živimi mejami, na zahodni strani pa s pločnikom in cesto.
Vzroki za začetek postopka
Ena od stanovalk je povedala, da so se za začetek postopka po zakonu o vpisu etažne lastnine (Zvetl) odločili iz več razlogov. Ne le zato, da bi jasno določili, do kje sega pripadajoče zemljišče k vsakemu od treh blokov, temveč tudi zato da bo jasno, kje bodo lahko kasneje imeli svoje lastno parkirišče (radi bi postavili zapornico) in kam bodo lahko postavili zabojnike za odpadke. Ti so zdaj deloma na parkirišču ob vhodu, deloma pa zasedajo pločnik ob cesti ter del njihove zelenice.
Poleg tega bi z ureditvijo pripadajočega zemljišča in meja natančno določili, kdo je pristojen za vzdrževanje živih mej in dreves, kasneje pa uveljavljali tudi spremembe posameznih delov svojega zemljišča. Tako bi, denimo, imeli možnost spreminjanja dela svoje zelenice v parkirišče, saj jim po današnjih standardih močno primanjkuje parkirnih prostorov. Še zlasti, ker na »njihovem« parkirišču pred hišo ali mestnem pločniku in ob cesti parkirajo ljudje od drugod. Ker lastništvo teh površin ni dokončno urejeno, po nepotrebnem nastajajo spori, ljudje kličejo policijo ali redarje, ti pa ukrepajo le tam, kjer menijo, da gre za javno površino, in ne zasebno.
Za stanovalce je bilo na ogledu zelo pomembno, da so vse stranke soglašale, da ni sporno, da bodo zdajšnji pločnik in cesta last MOL in da bo treba izvesti le še natančno odmero pripadajočih zemljišč k bloku v Križni ulici 4. Sklep o njih bo sodišče izdalo posebej, je pa sodnico zelo razveselil podatek predstavnice upravnika vseh treh blokov, da so predloga za začetek postopka določitve pripadajočih zemljišč vložili tudi lastniki blokov na številkah 2 in 6.
Ker je bil predlog razdelitve funkcionalnih zemljišč med temi tremi stavbami izdelan že leta 2006 in so z njim soglašali vsi solastniki (obstaja skica z opisnim delom, tehnično poročilo in izvedeniško mnenje podjetja Digi Data), je sodnica vsem dala vedeti, da bi bil postopek lahko končan že kmalu. Kako hitro pa bo odvisno predvsem od lastnikov Križne ulice 4. Ti morajo namreč zagotoviti denar za sodno določenega geodeta (ponavadi znaša zahtevan polog za njegovo delo od 2000 do 3000 evrov), hkrati pa morajo upati, da se pri natančni odmeri meja ne bi pritožil kdo od sosedov. Če dogovor ne bi bil dosežen in bi nekdo sprožil pravdo, pa bi, podobno kot v primeru Gotske (spor med MOL, Gipossom in lastniki blokov), lahko trajal kar nekaj let.
Problem je le denar
Ena od zasebnih lastnic iz Križne 4 je povedala, da bi lahko bil največji problem denar, saj so lastniki stanovanj že obremenjeni z nujno sanacijo propadajoče fasade. Hiša je namreč iz leta 1963. Ker v rezervnem skladu ni dovolj denarja za popravilo in plačilo geodeta, bo za vsakega od dvanajsterice strošek precej velik. A sogovornica vseeno upa, da se jim ne bo kje zalomilo.
