Tiskane izdaje
Ljubljana – V mestni knjižnici so podaljšali menjavo stare članske izkaznice s kartico urbana do konca leta. Sprva je bilo načrtovano, da bo zamenjava trajala leto dni, do 4. junija. Prehodno obdobje so podaljšali zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca.
Informacijski pooblaščenec je namreč določil, da lahko uporabniki zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov zahtevajo izdajo članske kartice, ki ni povezana z drugimi storitvami, ki jih omogoča mestna kartica urbana, je pojasnila direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda.
Tako bodo predvidoma od oktobra članom, ki ne bodo dovolili preverjanja njihovih osebnih podatkov v bazi izdajatelja – Ljubljanskega potniškega prometa, izdajali posebno izkaznico, ki bo podobna urbani, vendar ne bo omogočala nalaganja denarja ali mesečne vozovnice ter povezovanja v sistem Bicikelj. To pa bo še nekoliko podražilo projekt uvajanja urbane.
Menjava poteka od 4. junija lani in v tem času so člansko izkaznico zamenjali slabima dvema tretjinama aktivnih članov MKL, to je 52.906 osebam od 83.704. Storitve prek mobilnega telefona trenutno uporablja 427 članov. Še vedno pa velja, da morajo vsi člani, tudi otroci, ki sicer ne plačujejo članarine, ob menjavi stare izkaznice prinesti lastno urbano ali jo kupiti v knjižnici. Od 18.748 otrok, ki so aktivni člani knjižnice, urbano za člansko izkaznico uporablja 1645 predšolskih otrok, 6790 šolarjev in 4689 dijakov.
Projekt, vreden 228.180 evrov
Projekt uvedbe urbane kot članske izkaznice v MKL je stal 228.180 evrov. Od tega so bili stroški opreme, to je za tiskalnike, terminale in tablice za podpisovanje, 125.886 evrov, stroški programskih rešitev (Imovation in IZUM) pa 102.294 evrov. Letni stroški upravljanja sistema ter najema infrastrukture so približno 62.000 evrov.
Sicer pa MKL vsa leta po združitvi posluje pozitivno, vendar to ni dobiček, ker niso gospodarska družba, ampak javni zavod s presežkom prihodkov nad odhodki, ki ga vračajo v dejavnost, je razložila Jelka Gazvoda: »S temi sredstvi izvajamo tekoče in investicijsko vzdrževanje oziroma obnovo naših enot in kupujemo knjižnično, računalniško in drugo opremo. Presežek prihodkov ustvarjamo iz lastnih sredstev, ne iz tistih, ki jih dobimo iz javnih virov, ta ne zadoščajo za redno delovanje.«
Lani kupili za 13 odstotkov manj gradiva
MKL je leta 2012 ustvarila nekoliko manj lastnih prihodkov kot leta 2011 – lani 10,99 odstotka in predlanskim 11,26 odstotka. Direktorica pravi, da razlog ni zmanjševanje članstva, saj so imeli lani 83.704 članov, kar je le za dobrega pol odstotka manj kot leto prej, zato to ni bistveno vplivalo na prihodke iz izvajanja dejavnosti. MKL je lani dobila manj prihodkov od mestne občine in ministrstva za kulturo zaradi znižanja sredstev za plače po Zujfu, pa tudi za nakup knjižničnega gradiva – kupili so ga za 13 odstotkov manj kot predlanskim.
Ob tem direktorica pojasnjuje, da gradiva ne smejo kupovati iz tekočih lastnih prihodkov, ker so zanj namenjena sredstva investicijska.
V letu 2011 je MKL ustvarila 934.034 evrov prihodkov iz izvajanja javne službe in 17.276 evrov od prodaje proizvodov in storitev. Lani je bilo prihodkov iz izvajanja javne službe 951.525 evrov, prihodkov od prodaje proizvodov in storitev pa 23.998 evrov.
K prihodkom iz izvajanja dejavnosti po ceniku, ki ga sprejme svet knjižnice, štejejo članarine, zamudnine, odškodnine za izgubljeno gradivo, rezervacije itn., pa tudi knjižnično delo za druge knjižnice po posebnih pogodbah, na primer za delovanje Bibliobusa v občini Medvode. Prihodke iz prodaje proizvodov in storitev pa ustvarjajo z občasno oddajo dvoran in drugih prostorov, s prodajo lastnih publikacij in drugih artiklov, s kotizacijami in sponzorskimi sredstvi. S temi prihodki pokrivajo razliko za stroške dejavnosti, ker javna sredstva ustanovitelja, MOL in pogodbenih občin, za katere izvajajo dejavnost, ne zadoščajo.
