V pričakovanju 80 milijonov za kanalizacijo

Ljubljana – Naslednje obdobje javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija bo predvsem v znamenju dograditve kanalizacijskega omrežja. Nosilci velikega kohezijskega projekta, vrednega 134 milijonov evrov, so sicer občine Ljubljana, Medvode in Vodice, a Vo-Ka bo glavni izvajalec. Odobritev evropskih sredstev naj bi iz Bruslja prišla v prihodnjih tednih.

Evropska komisija vlogo za odobritev sofinanciranja velikega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja proučuje že več kot pol leta. Država jo je namreč v Bruselj poslala v začetku leta. Kot so v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko navedli takrat, za projekt pričakujejo do 70 milijonov evropskih sredstev, odločitev komisije pa so napovedali v treh mesecih. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je ta teden po srečanju z evropsko komisarko za regionalno politiko Corino Cretu vendarle dobila zagotovilo, da bo odločitev znana v kratkem. Po poročanju STA Smerkoljeva pričakuje, da bo projekt odobren do 10. avgusta, zanj pa naj bi bilo predvidenih celo okoli 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

Projekt je skupek treh manjših projektov, in sicer gradnje kanalizacije v občinah Medvode in Vodice ter povezovalnega kanala C0 iz Ljubljane do teh občin, povečanja zmogljivosti in gradnje tretje faze čiščenja Centralne čistilne naprave Ljubljana in dograditve kanalizacije na 39 območjih v aglomeracijah MOL, ki so večje od 2000 populacijskih enot. Te aglomeracije so: Zgornje Gameljne, Tacen, Sadinja vas in Ljubljana. S tem bi tudi naše glavno mesto končno zadostilo zahtevam iz evropske direktive, ki nalagajo vsaj 95-odstotno priključenost na javno kanalizacijsko omrežje na večjih območjih (aglomeracijah). V zadnjih letih se je ta delež ustavil pri dobrih 88 odstotkih prebivalcev, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.

Najprej Medvode in Vodice ter povezovalni kanal

Uresničitev tega projekta je tako tudi v ospredju strateškega načrta Vo-Ke za obdobje 2017–2021. S tem bo, navajajo, zgrajenih 130 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Čeprav je v ospredju kanalizacija, bo hkrati z njeno izgradnjo potekala tudi obnova 35 kilometrov vodovodnega omrežja, kar bo financirala Vo-Ka. Poleg tega bo ob kanalizacijskem omrežju zgrajenih 20 pripadajočih objektov.

Kako velik korak naprej je to za kanalizacijsko priključenost širšega območja Ljubljane, kažejo naslednji podatki: z izgradnjo se bo dolžina kanalizacijskega omrežja povečala za deset odstotkov, za približno sedem odstotkov pa bo višja priključenost na javno omrežje. Z izgradnjo novih vodov bo na omrežje namreč mogoče priključiti okoli 20.000 novih uporabnikov.

Ko bodo v Bruslju prižgali zeleno luč, je sicer najhitreje mogoče pričakovati začetek del v Vodicah in Medvodah ter na kanalu C0. Za ta projekt je Vo-Ka večino gradbenih dovoljenj že pridobila, prav tako je bil že leta 2013 na razpisu izbran izvajalec del, in sicer Javna razsvetljava s partnerji CPK, Teleg-M in NG nizke gradnje; posel je brez davka vreden prek 28 milijonov evrov. Za povečanje zmogljivosti centralne čistilne naprave (s 360.000 populacijskih enot na 555.000 PE) je bil prav tako že izbran izvajalec, Riko, ki bo dela izvedel za skoraj 40 milijonov evrov brez davka, a za poseg še niso pridobili gradbenega dovoljenja. Še najdlje od začetka del pa je prav dograditev kanalizacije v ljubljanskih naseljih, ki obsega 89 kilometrov novih vodov, saj zanjo še ni niti gradbenih dovoljenj niti izbranih izvajalcev del.

Z obnovami nad vodne izgube

Poleg investicij v okviru kohezijskega projekta, ki jih bodo financirali s sredstvi EU, občin in države, v javnem podjetju načrtujejo tudi lastne investicije v obnove vodovodnih kanalov, saj ugotavljajo, da bodo lahko »stanje na področju vodnih izgub učinkovito in trajno izboljšali le s skrbno načrtovano ter pravočasno obnovo najbolj kritičnih odsekov vodovodnega omrežja«. Čeprav se stanje z leti počasi izboljšuje, je vodnih izgub še vedno veliko: lani je »poniknilo« 27 odstotkov načrpane vode. Do leta 2021 tako načrtujejo obnovo 65 kilometrov omrežja, od tega 35 kilometrov v sklopu kohezijskega projekta. Zunaj tega so večja obnovitvena dela, predvidena na območjih Murgel, Rožne doline, Savskega naselja, Bežigrada, Guncelj, Polja, Kosez, Dolenjske ceste in nekaterih ulic v občinah Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Škofljica. Cilj javnega podjetja je, da se vodne izgube vsako leto zmanjšajo za 1,5 odstotne točke, kar bi v petletnem obdobju pomenilo, da bi se približali 20 odstotkom oziroma petini načrpane vode.

Rekonstrukcija čistilnih naprav v primestnih občinah

Med zastavljenimi cilji je tudi obnova 19 kilometrov obstoječih kanalizacijskih vodov, in sicer so rekonstrukcije v petletnem obdobju predvidene na območjih Murgel, Rožne doline, Savskega naselja, Bežigrada, Tbilisijske ceste in še nekaterih ulic. Načrtujejo tudi rekonstrukcijo črpališč odpadne vode na Galjevici in ob južni obvoznici ter čistilnih naprav v Horjulu in Dobrovi - Polhovem Gradcu, kjer je obnova nujna »zaradi starosti, preobremenjenosti in neustrezne tehnologije čistilnih naprav.

Med načrti je tudi gradnja 15 kilometrov padavinske kanalizacije, saj je dolgoročna usmeritev Vo-ke izločitev zalednih padavinskih voda iz centralnega kanalizacijskega sistema oziroma njihov odvod prek ločenih kanalov neposredno v odvodnik – Ljubljanico in Grubarjev kanal. Padavinske vode v centralni sistem namreč vnašajo veliko sedimentov, Gradnja padavinske kanalizacije je predvidena na območju Streliške ulice in Lončarske ceste za padavinske vode z Grajskega griča ter na območju Galjevice za padavinske vode z območja Golovca in Rakovnika.