Tiskane izdaje
Tudi letos bo moral mestni svet na eni od jesenskih sej najverjetneje obravnavati rebalans proračuna. Nizka realizacija ob polletju sicer ni novost, kaže pa na to, da so bila opozorila pri sprejemanju proračuna, da so načrti zastavljeni previsoko, upravičena. Od pričakovanih 387 milijonov evrov prihodkov se jih je v mestno blagajno v prvih šestih mesecih nateklo zgolj dobrih 113 milijonov. Odhodkov je bilo za skoraj deset milijonov več (123 milijonov), pri čemer proračun predvideva, da jih bo ob koncu leta 381 milijonov. Tako je proračunski primanjkljaj znašal 9,6 milijona evrov.
Edina postavka, kjer je bila dosežena več kot stoodstotna realizacija, je zadolževanje. V proračunu je predvideno, da se bo občina letos dolgoročno zadolžila za osem milijonov evrov in odplačala deset milijonov evrov starih posojil, s čimer bi se skupna zadolženost nekoliko znižala. V prvi polovici leta se dolgoročno sicer niso zadolževali, so pa imeli na zadnji dan junija skoraj 11 milijonov evrov likvidnostnega posojila, s čimer so v poročilu o izvajanju proračuna v prvem polletju (svetniki ga bodo predvidoma obravnavali na prvi jesenski seji) pri zadolževanju vpisali 136-odstotno realizacijo.
Tudi letos pomagala
Na prihodkovni strani so bili na občini še najuspešnejši pri pobiranju davkov, kjer je bila realizacija več kot 41-odstotna. So pa imeli tako kot lani težave pri pobiranju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Kot so zapisali, je imela MOL likvidnostne težave »zaradi časovnega zamika pri izdajanju odločb o NUSZ«. Pri nedavčnih prihodkih je bila realizacija slabša, manj kot 30-odstotna, je pa mestnemu proračunu na tej postavki znova pomagal najdonosnejši mestni javni zavod, Lekarna Ljubljana. Ta je marca občini nakazala dva milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, čeprav je bil lanski dobiček lekarnarjev nižji (po obdavčitvi je znašal 1,6 milijona evrov). Mestna blagajna si je pomagala tudi z nekaj več kot četrtmilijonskim dobičkom javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT).
Najbolj porazna pa je realizacija pri kapitalskih prihodkih, kamor sodijo prodaje mestnih nepremičnin. Na občini so načrtovali, da bodo letos z njimi iztržili kar 55 milijonov evrov, v prvih šestih mesecih leta pa so jih prodali za dober milijon (1.357.667 evrov), kar pomeni zgolj 2,5-odstotno realizacijo. Pretirani optimizem pri načrtovanem izplenu iz prodaje mestnega premoženja sicer ni nič novega. Lani so s prodajo mestnega premoženja zaslužili sedem milijonov evrov, leto prej pa slabih deset.
Rekord zaradi Rcera
Prav tako je bila nizka realizacija transfernih prihodkov, kamor se vpisujejo nakazila iz državnega oziroma evropskega proračuna za t. i. evropske projekte. A tudi tu so načrti izredno visoki (pričakujejo za 83 milijonov nakazil) in s počrpanimi slabimi 15 milijoni konec junija je občina že krepko presegla skupno realizacijo ob izteku preteklega leta pri tej postavki, ki je znašala dobrih 11 milijonov evrov. Ker gre za zaključno leto stare finančne perspektive in ker naj bi bila do konca leta končana gradnja največjega mestnega evropskega projekta, Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju, bo končni izkupiček zagotovo rekorden. Prav projekt Rcero je »zaslužen« za največ prihodkov pri tej postavki; v prvem polletju so iz državnega proračuna dobili povrnjenih okoli 12 milijonov evrov, približno toliko pa so imeli tudi izdatkov za gradnjo na Barju, za katero na Snagi napovedujejo, da bo dokončana letos. Celoten projekt je sicer vreden okoli 150 milijonov evrov, približno polovico bo prispeval kohezijski sklad.
Ker je bilo prihodkov precej manj, kot so načrtovali, je bila tudi realizacija odhodkov nižja. Najbolj se to pozna pri investicijskih odhodkih, kjer so porabili manj kot petino predvidenih sredstev. Za nakup zgradb in prostorov, za kar so v proračunu predvideli dobrih sedem milijonov, v prvem polletju na primer niso porabili niti evra. Od 118 milijonov evrov, predvidenih za novogradnje, pa so jih doslej porabili 25.
Majhna poraba
Še slabše so se odrezale četrtne skupnosti, ki so porabile zgolj 22 tisočakov od 487, kolikor so jim namenili za letošnje leto. V ČS Sostro niso porabili skoraj nič, manj kot enoodstotno porabo so ob polletju imeli tudi v četrtnih skupnostih Rožnik, Jarše in Trnovo. »Najuspešnejši« so bili v četrtnih skupnostih Črnuče, Polje in Šmarna gora, kjer jim je uspelo porabiti nekaj več kot desetino predvidenih sredstev.
Pridni redarji
Po drugi strani so bili najbolj uspešni pri porabi mestni redarji, realizacija je kar 60-odsotna. Pri postavki, kamor sodijo plačila poštnih storitev (za plačilne naloge, odločbe LPT in podobno), so porabili skoraj tri četrtine predvidenih sredstev, zato so že zaprosili za dodaten denar. Kot razloge za to navajajo »povečanje števila zaznanih prekrškov s strani LPT, novo metodologijo merjenja s samodejnimi merilnimi napravami, ugodne vremenske razmere in povečan nadzor nad mirujočim prometom na kritičnih lokacijah in lokacijah, ki zahtevajo našo stalno prisotnost«. Kot smo že poročali, so redarji lani, ko se je v mestni proračun z globami nateklo 4,4 milijona evrov, imeli rekorden izkupiček. Letos pričakujejo izplen 4,1 milijona evrov, v prvem polletju so zbrali 1,9 milijona.
