V Šiški kopica predlogov za boljše življenjske razmere

Na javni tribuni v okviru pobude Za boljšo Šiško - pridi in deluj! so krajani kot glavne težave navedli promet, urejanje javnih površin, skrb za kulturno dediščino in pomanjkanje druženja.

Objavljeno
08. december 2015 10.25
Hotel Bellevue 28.novembra 2014
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – V Šiški je kup težav in prebivalci si želijo, da se uredi tisto, kar je v skupnem interesu. Opozorili so predvsem na nekaj večjih tem: prometno problematiko, urejanje javnih površin, skrb za kulturno dediščino in pomanjkanje dogodkov za spodbujanje druženja.

Javna tribuna v prostorih ČS Šiška, ki jo je organiziral lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem IDS (članica koalicije Združena levica), je bila druga po vrsti, prvo so organizirali v ČS Dravlje; nameravajo pa jih organizirati v vseh 17 četrtnih skupnostih v MOL.

Slaba kolesarska infrastruktura

Javne tribune v Šiški so se udeležili krajani ter predstavniki društev in organizacij s tega območja, ki bodo v okviru pobude Za boljšo Šiško – pridi in deluj! v prihodnje pripravili konkretne predloge in akcije za izboljšanje naselja in življenjskih razmer v njem. Janez Bertoncelj z Ljubljanske kolesarske mreže je povedal, da Šiška glede (ne)urejenosti kolesarskih poti ne odstopa od drugih delov mesta, tako kot drugje je tudi tu ogromno slabe kolesarske infrastrukture in zato veliko kritičnih točk. Ker je kolesarjev vse več, se je treba boriti za boljše in varnejše razmere.

MOL brez evidence javnih površin

Predsednica Odbora za lepšo staro Šiško Duo Martina Lipnik je izpostavila predvsem problematiko skrbi za javne površine v skladu z veljavno zakonodajo. Na primeru cerkve sv. Jerneja, znane kot Stara cerkev, ob kateri je zasebnik po mahinaciji Gipossa kupil zemljišče, podrl drevesa in uredil zasebno parkirišče z zapornico, je izpostavila pomanjkljivost delovanja inšpekcijskih služb, podobno kot je bilo s parkom na Trubarjevi. Opozorila je, da mesto, ki bi moralo skrbeti za javno evidenco, nima evidentiranih površin. Izpostavila je na težave s prometom na območju stare Šiške, pri čemer so bili projekti narejeni, ne pa tudi izvedeni. Pri tem bi bilo treba spoštovati urbanistično in geodetsko zakonodajo, ker pa ni tako, so neurejene cele soseske. Opozorila je, da bi resno posodobitev potrebovali tako Celovška cesta kot tudi Vodnikova ulica, ki sta precej prometni. Med drugim so pred šestimi leti izpeljali delavnice Celovška, kaj s tabo, predlogi pa so ostali na papirju.

Predsednica Zveze društev upokojencev v Šiški, ki ima 3600 članov, Cecilija Lumbar je opozorila, da je na območju med na Jami in Dravljami zelo veliko starejših, vsaj 300 jih potrebuje pomoč vsak dan, za kar poskušajo skrbeti s projektom Starejši za starejše. Vendar pa so ljudje vse manj dejavni, mlajši se ne vključujejo, starejšim pa je vse odveč. V Šiški pa deluje tudi Center Sonček Šiška v okviru Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki prireja razne dogodke. V Šiški v okviru Mestne zveze tabornikov deluje tudi Rod dobre volje, ki vključuje 70 osnovnošolskih otrok, ki med drugim pripravlja tudi večje čistilne akcije.

Moteči veliki oglasni zasloni ob Celovški

Krajani so opozorili, da številni starejši bloki nimajo zapisanega lastništva, funkcionalna zemljišča pa prehajajo v roke zasebnikov, pri čemer je bilo opozorjeno, da je v času gradnje vsak blok dobil gradbeno dovoljenje, lokacijske odločbe pa so pravna podlaga za vnos v zemljiško knjigo; uradno lastništvo pa je tisto, ki je v zemljiški knjigi. Opozorili so tudi na problematiko plakatiranja ob Celovški, pri čemer se v zadnjem času pojavlja vse več velikih oglasnih zaslonov s premikajočo se sliko. Stanovalci na Celovški 189 so opozorili, da že več let neuspešno želijo od MOL odkupiti zemljišče, ki ga je Giposs najprej prodal restavraciji Kitajski zid, ta pa naprej ljubljanski občini, vzdržujejo pa ga stanovalci.

V anketi, ki jo je izvedel lokalni odbor IZDS, so prebivalci iz več delov Šiške opozorili na neurejeno parkirane v stranskih ulicah, na premalo parkirišč, na nevzdrževane ceste z luknjami, pri čemer so velike luže ob dežju velik problem za pešce, premalo je tudi klopc in smetnjakov. Na območju Trga komandanta Staneta opozarjajo, da se že več let borijo za pošto, moti jih tudi ograjevanje ozemelj oziroma privatizacija prej javnih površin. Zemljišče med šolo in vrtcem na Adamičevi 9 do 11 je zasebnik, lastnik je Art video v lasti Bojana Gjure, ogradil kot gradbišče, vendar ni ustreznih oznak, kdo bo gradil in kaj, že dve leti je neurejeno in zaraščeno. Bloki na Ane Ziherlove in ob Celovški so vedno imeli odprte podhode, že nekaj časa pa so zaprti in zaklenjeni, pri čemer je izpostavljen problem služnosti in javne rabe. Ob OŠ Valentina Vodnika je neurejen park, brez klopc, pred kratkim je bil lastnik zasebnik, ki ga je ves čas zanemarjal. V zadnjem času pa so prebivalci opazili, da ga čisti podjetje Želva, zaradi česar se sprašujejo, ali je morda lastnik MOL. Med drugim so tudi opozorili, da je zemljišče pred Merkatorjem na Celovški 163 zabetonirano na črno.

Neurejeni odtočni kanali Pod hribom

V zgornji Šiški so tudi menili, da bi morali smetnjake umakniti pod zemljo, defibrilatorji pa so premalo označeni in ljudje o njih premalo poučeni. V okolici bolnišnice dr. Petra Držaja so opozorili na neurejeno parkiranje ob zdravstvenem domu, ki ima samo en vhod in izhod, pa tudi na nevarno šolsko pot okoli OŠ Riharda Jakopiča, predvsem zaradi avtomobilov na pločnikih. Cesta Pod hribom je neurejena in brez kolesarske steze tudi nevarna. Potrebno bi bilo urediti odtočne kanale in potok pod Šišenskim hribom, saj ob močnih nalivih zaliva.

Moti jih tudi gradbena jama ob Celovških dvorih in Energoplanova jama na nekdanjem območju Slovenijavina ter propadajoči hotel Bellevue, ki ni v interesu nikogar; pa tudi namera o gradnji dveh novih stolpnic v spodnji Šiški, ki se s svojim slogom in moderno arhitekturo ne bosta ujemali s tem starinskim delom Šiške. V Kosezah so med drugim opozorili na pomanjkanje kolesarskih stez, ki so po posameznih delih nepovezane, na primer mimo Koseškega bajerja, in zato nevarne za pešce in kolesarje. Po trasi nekdanje Pionirske železnice je MOL sicer uredil dragoceno kolesarsko povezavo med Kosezami in Vičem, ki pa se žal pri bajerju konča in se ne nadaljuje proti Celovški cesti. Med Podutiško in Vodnikovo je namreč en sam prehod v obliki mosta za pešce in je preko njega treba kolesa prenašati. Kolesarsko stezo od bajerja bi bilo treba podaljšati tudi do Podutiške ceste, prav tako od transformatorske postaje ob Podutiški proti Šišenski ob igriščih za tenis ter od Podutiške do Poti spominov in tovarištva.

Zelenice je treba zaščititi

Med drugim so predlagali, da bi zaščitili zelenice kot gradbeno-tehnične objekte, ki se jih ne sme rušiti. Ker je v ČS Šiška veliko praznih prostorov, lokalov in zgradb, ki so zapuščeni in neurejeni, bi lahko te prostore uredili za druženje, izobraževanje in druge potrebe lokalnih prebivalcev. Od Medvod proti Ljubljani so predlagali ureditev parkirišča P+R, na katerem bi bila tudi možnost tedenskega parkiranja, denimo za študente. Menijo, da je eko tržnico Šiška, ki bi lahko bila kakovosten prostor za druženje, premalo aktivna. Opozorili so tudi na finančno podhranjenost gasilskih društev in pomanjkanje ustreznih prostorov zanje, kar zlasti velja za GD spodnja Šiška.

Irena Knez iz IDS je poudarila, da je bilo to srečanje šele začetek, v prihodnje se bodo še večkrat sestali, naslednjič okoli 15. januarja, in oblikovali konkretne pobude in akcije. Pri tem bodo upoštevali priporočila, da so nekatere zadeve povezane z organizacijo in jih lahko uredijo krajani sami, druge so stvar sredstev za vzdrževanje, ki jih mora v proračunu zagotoviti MOL, tretji pa novih investicijskih sredstev, ki morajo imeti podlago tudi v dokumentih mestne službe za investicije.