Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj prazna stara tržnica v Šiški oživi vsako drugo sredino popoldne za tri ure, ko ob 15. uri začnejo prihajati kupci po sezonsko sadje in zelenjavo, ki so ga po spletu naročili v okviru projekta Nakupujmo skupaj. Ko je ponudba pestra in cene ugodne, kmetje brez posrednikov prodajo tudi tono pridelkov ali še več.
»Skupinski nakupi so postali še ena alternativa globalnemu potrošništvu, ki ima to prednost, da posamezniku omogoči ugodnejši nakup in prihranek časa. Z nakupom kakovostnih izdelkov po ceni, ki je sprejemljiva in pravična, podpremo tisto, v kar verjamemo, pri čemer nam ni potrebno še financirati oziroma podpirati vseh posrednikov, ki si nemalokrat na koncu odrežejo večji kos torte kot proizvajalec oziroma pridelovalec,« ugotavlja Uroš Bric, vodja projekta, ki že pet let deluje v okviru društva Eko tim.
Večinoma ekološki pridelki
Skupnostni nakupi so tako postali malo več kot le pametna domislica, saj imajo zaradi prednosti, kot so nižja cena izdelka, krajšanje verig, časovni in finančni prihranek, ker kupec dobi vse na enem mestu, vsi nekaj od tega. »Sledimo vrednotam, na katere ne bi smeli nikoli pozabiti: pravičnosti, dostopnosti in ponudbi kakovostnih, večinoma ekoloških pridelkov, ki jih kupec prevzame direktno od kmeta. To je edino pravo zagotovilo za najboljšo kakovost brez skladiščenja, saj natanko vemo, kje so pridelki zrasli in kako so bili pridelani,« razlaga Bric.
Pri projektu aktivno dela pet članov Eko tima, nekateri so prostovoljci, tisti, ki imajo večje zadolžitve oziroma morajo projektu nameniti več časa, so tudi plačani. Delna profesionalizacija ekip je bila potrebna zaradi nemotenega delovanja in širitve projekta. V prihodnje si bodo pomagali tudi z razpisi, saj bi radi uresničili še nekaj idej, s katerimi bi pomagali kmetom oziroma ponudnikom; zaradi tega bodo morda koga tudi zaposlili. Čeprav večina članov ekipe opravlja naloge kot popoldansko aktivnost oziroma hobi, gre vseeno za kompleksen projekt, ki časovno in finančno ogromno stane in je prej delo za polni delovni čas, pravi Bric. Potrebno je komunicirati s tisoč člani in večdesetimi ponudniki, zbirati in pripraviti ponudbo, se morda pogajati z nekaterimi ponudniki, ki morda ne razumejo takoj bistva projekta, spremljati kakovost in zadovoljstvo po skupinskih nakupih itd.
Raje drag avto kot kakovostno hrano
Po petih letih projekta ne bi spreminjali ničesar, težko pa gredo mimo dejstva, ki ga opažajo pri ljudeh, da si za novo stanovanje želijo najboljšo opremo, kupujejo nove in najboljše modele avtomobilov, pri hrani pa se ozirajo po akcijah in želijo »zapraviti« čim manj. »Nikoli ne pomislijo, kaj vse dajo v usta, v prihodnje bomo namenjali več poudarka tudi ozaveščanju o tem. Mnogi Slovenci namreč ne vedo, kaj je sezonska hrana, saj sadje in zelenjavo kupujejo vse leto v supermarketih. Tako je na primer ena izmed naših članic na vsak način želela, da februarja v ponudbo vključimo tudi paradižnik češnjevec. Bolj ko smo ji razlagali, zakaj to ni mogoče, bolj si ga je želela. Ko pomislimo na take primere, vemo, da nas čaka še težka pot,« pravi Bric.
Dodaja, da želijo njihovi člani s svojimi nakupi hrane, pridelane na naravi prijazen način, na družinskih kmetijah, spodbuditi večjo samopreskrbnost Slovenije in zato so tudi pripravljeni plačati več: »Sezonska hrana je praviloma sveže nabrana, okusnejša in koristnejša za naš organizem, kot hrana, ki raste v drugem okolju. Plodovi ne dozorijo v posebnen okolju in pod kakšnimi posebnimi pogoji, ki pospešujejo zorenje, ampak imajo možnost dozoreti na rastlini, kjer so zrasli.« V projektu Nakupujmo skupaj aktivno sodeluje okoli tisoč članov, pri posameznem prevzemu pa jih nakupuje okoli 500. Poleti je obisk prevzemnega mesta precej manjši, kupci se zanimajo samo za pridelke, ki jih ne pridelujejo sami.
Več kot 55 slovenskih ponudnikov
Letos v projektu sodeluje več kot 55 ponudnikov iz različnih koncev Slovenije, ki sodelujejo glede na sezono posameznih pridelkov oziroma izdelkov. Večinoma so to ekološke kmetije, nekaj pa se jih je pridružilo na priporočilo članov. Mogoče je naročiti veliko vrst lokalnega sadja, zelenjave, moke, olja, jajc, suhega sadja, mlečnih in tudi nekaj mesnih izdelkov. Jeseni in pozimi pa prihaja tudi ponudnik iz Dalmacije, ki ponuja sveže obrane citruse, mandarine, grenivke, pomaranče in limone, ki so po pridelavi v ekološki preusmeritvi.
Žal je trenutno projekt omejen samo na Ljubljano. Kmetje oziroma ponudniki pa so večinoma izven Ljubljane in se morajo pripeljati do prevzemnega mesta. Predvsem tisti, ki so precej oddaljeni, na primer s Primorske ali Prekmurja, morajo imeti dovolj naročil, da se jim splača priti. Kar nekaj članov projekta iz okolice Ljubljane pa pride po sveže sadje in zelenjavo na poti domov iz službe, še pravi Bric.
