Tiskane izdaje
Ljubljana – Na začetku avgusta bo minilo štiri leta, odkar so odprli športna objekta v Stožicah. Od takrat se ni veliko spremenilo; nedokončani spremljevalni objekti samevajo, zasebni partner Grep je projekt opustil, novega investitorja ni, rešitve ne ponudi niti občina niti je (še) ni našel DUTB, ki je pred meseci prevzel terjatve NLB in NKBM.
Mestni svetnik Zelenih Miha Jazbinšek je prepričan, da banke ne bodo našle investitorja, ki bi po njegovih ocenah moral v nedokončani trgovski center vložiti okoli 54 milijonov evrov. »Takega junaka ni,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Jazbinšek, ki je tudi prepričan, da DUTB ni sposoben sam nadaljevati investicije v trgovski center, hkrati pa bi bilo to »amoralno, saj bi davkoplačevalci na koncu tako sfinancirali vse, vključno s trgovskim centrom«.
Zato predlaga, da občina v spremljevalne objekte v Stožicah preseli vse problematične oziroma zastale športne investicije z drugih lokacij: olimpijski bazen iz Ilirije, gimnastično dvorano iz centra Cerar-Pegan-Petkovšek na Viču ter dvorano za kerling iz Hale Tivoli.
Povsem zgrešeno financiranje
Tako bi po njegovem mnenju uresničili, kar je akt o javno-zasebnem partnerstvu določal od začetka – da so spremljevalni objekti v Stožicah namenjeni predvsem športno-rekreativnim dejavnostim. Namesto tega je MOL začela denar za šport usmerjati na druge lokacije, projekt Stožice pa zasnovala tako, da od vsega začetka ni bil izvedljiv.
»Iz trgovin ni mogoče dobiti toliko denarja, da bi z njim zgradili dva objekta,« meni Jazbinšek. S selitvijo dodatnih športnih vsebin v Stožice bi po njegovem mnenju dobili »nacionalni center, kot se spodobi, ne le dva objekta v Ljubljani, ki nista nacionalna, ampak le od nacije plačana«.
Mestni svetnik je včeraj spet opozoril, da so bili objekti zgrajeni brez investicijskega programa in finančne konstrukcije. Predstavil je dopolnitev kazenske ovadbe glede suma zlorabe kreditne pogodbe, s katero je konzorcij sedmih bank Grepu odobril 115 milijonov evrov in jih sto milijonov tudi izplačal, Grep pa nikoli vrnil. Jazbinšek dokazuje, da je bilo črpanje obeh tranš protipravno, prav tako da so banke protipravno opustile zavarovanje kredita z zastavno pravico na stavbni pravici celotnega športnega parka, namesto tega pa sprejele zavarovanje z zastavo nepremičnin.
GREP in MOL: Krive so banke
V posojilni pogodbi je eksplicitno navedeno, poudarja svetnik, da je namen kreditiranja poplačilo kratkoročnih kreditov, ki sta jih dali NLB in Factor Banka, ter poplačilo upnikov in podizvajalcev, ne pa gradnja trgovskega centra.
V Grepu in na MOL ves čas poudarjajo, da so za zastalo investicijo krive banke, ker niso izplačale zadnjih 15 milijonov evrov, Jazbinšek poudarja enega izmed pogojev za to izplačilo: Gradis G, Energoplan, Primorje in Supernova bi morali namreč Grepu skupaj zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov.
Posojilne pogodbe z omenjenimi podjetji, ki so v projektu sodelovali kot ustanovitelj Grepa (Gradis in Energoplan), gradbinec (Primorje) in investitor v trgovski center (Supernova), so neverodostojne, je prepričan Jazbinšek.
