»Varščina v višini dveh najemnin je oderuška«

Ljubljana – Gospodarsko krizo občutijo tudi študenti, poudarja Luka Pregelj, pravni svetovalec pri Študentski hiši Srce. Sploh v zadnjem letu, doda, dobivajo bistveno več vprašanj v zvezi z denarno socialno pomočjo. Po drugi strani pa kriza še ni občutno vplivala na cene najemnin, zato je veliko zanimanja za subvencionirano bivanje.

Je danes še vedno premalo postelj v študentskih domovih?

Ni tako hudo. Gre bolj za to, kakšen prostor se ponuja. Treba je namreč priznati, da je marsikateri študentski dom precej dotrajan.

S katerimi vprašanji se študenti najpogosteje obračajo na vas?

Ker se je pred kratkim iztekel rok za oddajo vlog za študentsko bivanje, smo dobivali predvsem vprašanja, povezana z izpolnjevanjem vlog. Bilo je kar precej zapletov. Osebno sicer menim, da je postopek dovolj jasen, so pa kakšne malenkosti, ki študente zmotijo. Vloga ima seveda obliko obrazca, v realnosti pa gre kdaj za takšna razmerja, ki jih s tem obrazcem ni mogoče zajeti.

Na primer?

Imel sem primer študenta, ki je živel v enostarševski družini, eden je živel samo z babico, potem smo imeli primer, ko so bili starši invalidni in študent ni vedel, kako opredeliti njihov status. Svetovali smo mu, da gre pri tem za pokojnino, in tako našli ustrezen status na obrazcu.

Ste ob tovrstnih težavah tudi nekakšni posredniki med študentom in pisarno Študentskega doma Ljubljana?

Rekel bi, da smo več kot to. Tako recimo velikokrat pomagamo zavodu, ko je treba reševati probleme zaradi sprememb zakonodaje. Tam včasih ne znajo razložiti, kako se interpretirajo nekatere stvari, kar se je zgodilo pri spremembi 23. člena pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Pri tem sicer še čakamo odgovor ministrstva, da nam pojasnijo, kako naj člen razlagamo, ker je možna ena razlaga, ki je za študente izredno ugodna, druga pa pušča nekaj lukenj.

Lahko podrobneje pojasnite?

Razlagamo si lahko tako, da posamezniku po 70. členu pripada subvencionirano bivanje, če ima status študenta. Hkrati 23. člen prinaša omejitev, in sicer, da smeš subvencionirano bivati toliko časa, kolikor traja študij, na katerega si vpisan. Če denimo upoštevamo prvo, pomeni, da imajo pravico do bivanja tudi tisti, ki ponavljajo letnik, in tudi če so ponavljali, lahko uporabljajo študentski dom še v času absolventskega statusa. Zaradi nekoliko slabe dikcije zdaj nastajajo težave. Študenti pa bi vendarle radi čim prej vedeli, kako naj si to interpretirajo.

Kdaj pričakujete odgovor ministrstva?

Upali smo, da ga bomo dobili že pred iztekom roka za oddajo vlog, a se to ni zgodilo.

So pa ti študenti vloge za subvencionirano bivanje kljub temu oddali?

Da, svetovali smo jim, naj jih oddajo. V najslabšem primeru bodo zavrnjene.

Kakšne težave pa se pojavljajo pri bivanju pri zasebnikih na prostem trgu?

V najemnih razmerjih smo opazili veliko problemov, kar je tudi razlog, da smo se lotili intenzivnega projekta, s katerim bi na dolgi rok poskušali to področje vsa malo urediti. Zdaj se dogaja, da se študentu le redko ponudi v podpis najemno pogodbo. Če je ni, študent kot najemnik ni varovan.

Je torej dobro, da jo študent vedno zahteva?

Seveda. V nasprotnem primeru gre zgolj za ustno opredelitev najemniškega razmerja, in če se pojavijo težave, je karkoli težko dokazovati. Velja poudariti, da je to razmerje zelo specifično, ker je kratkoročno, pa tudi zneski niso tako zelo visoki, zato se niti študentu niti najemodajalcu običajno ne splača iti na sodišče.

Vrniva se k projektu, ki ste ga omenili. Kaj pripravljate?

Pripravljamo novo posredovalniško spletno stran, na kateri bomo ponujali sobe in stanovanja. Ta bo v primerjavi z dosedanjo, imenovano m2, precej bolj prilagojena 21. stoletju. Hkrati bomo najemodajalcem ponujali pomoč pri sestavi najemne pogodbe in pripravljali pogodbe po meri. V dveh ali treh mesecih pa bomo uvedli tudi mediacijo, s katero bomo ob nesoglasjih posredovali med študentom in najemnikom. To je pomembno predvsem zato, ker je sodišče prav pri študentskih najemnih razmerjih precej neučinkovito.

Kako boste pri zasebnikih spodbudili zanimanje za takšno sodelovanje?

Že zdaj se na nas obračajo tako študenti kot najemodajalci, in ko bo stran prenovljena, sem prepričan, da jih bo še več. Prav tako bomo ponujali storitev, da fotografiramo stanovanje, poleg tega bomo posamezne oglase objavljali kot priporočene, sploh če gre za najemodajalca, s katerim dalj časa dobro sodelujemo.

Koliko bo najemodajalca to stalo?

Ne vem. Za to vprašanje nisem pravi naslov.

Kot nekakšna popotnica. Na kaj naj bo študent pri iskanju sobe ali stanovanja pozoren?

Ko stopi v najemno stanovanje, naj ga skrbno pregleda, prav tako ni odveč, če ga z mobitelom poslika. Nujno je tudi, da z najemodajalcem sklene najemno pogodbo, ki jo je prej seveda treba prebrati. Razna določila, recimo to, da ne sme imeti obiskov, niso v skladu s stanovanjskim zakonom.

Pogost problem je varščina. Vsekakor se splača o znesku pogajati, sicer pa je varščina v vrednosti dveh najemnin oderuška. Velikokrat je recimo težava, da najemodajalec pri študentovi izselitvi varščine noče vrniti.

Na splošno je to področje slabo zakonsko urejeno. V stanovanjskem zakonu varščina ni omenjena, obligacijski zakonik je prav tako ne ureja. Študentom pogosto celo rečejo, da bodo varščino dobili nazaj, če prebelijo stanovanje. Teh primerov sploh ni malo. Ali je to izkoriščanje, je stvar presoje, vsekakor pa je nekaj, kar je treba urediti.