Tiskane izdaje
Ljubljana – Prebivalci v blokih, ki so ostali pri enotedenskem odvozu, bodo v primerjavi z individualnimi hišami, ki imajo tritedenski odvoz, na položnicah imeli višje zneske, je poudaril direktor Snage Janko Kramžar.
Vse to pa je povezano tudi s ceno. V bloku je bil do zdaj povprečni mesečni strošek štiri evre na gospodinjstvo, po novem bo šest. Odvoz pri večstanovanjskih hišah se bo podražil za pol do 8,5 evra, odvisno od števila zabojnikov za preostanek odpadkov.
Pri individualnih hišah v primestnih občinah, zunaj avtocestnega obroča, kjer je odvoz vsake tri tedne, bo povprečni znesek 11,5, pri hišah v občini pa 15 evrov, medtem ko bo za hiše s tedenskim odvozom povprečna cena 31 evrov. Razpon cen za individualne hiše bo tako od zmanjšanja za 16 evrov do povečanja za 22 evrov, kar bo odvisno od velikosti zabojnika za mešane odpadke.
Poseben način obračuna bo tudi v četrtni skupnosti Center, kjer imajo podzemne zbiralnice in jim zaradi pomanjkanja prostora niso dodajali zabojnikov za embalažo. Pol njihovih zabojnikov za preostanek odpadkov je tako namenjenih za embalažo, zato bo tudi plačilo za mešane odpadke polovico manjše, je pojasnil Kramžar. V občini Brezovica, kjer so se odločili, da bodo 1. junija s tritedenskega odvoza odpadkov prešli na dvotedenskega, pa bo položnica na gospodinjstvo v povprečju višja za 3,5 evra. Kramžar je še povedal, da bodo opustili nekatere zbiralnice, na primer v Tacnu, kjer nastajajo črna odlagališča.
Po direktorjevih besedah bi Snaga morala prihodke letos zvišati za 1,7 milijona evrov, da bo na koncu poslovala pozitivno. Pojasnil je še, da se izguba v zadnjih štirih letih ni pokrivala iz mestnega proračuna, temveč iz rezerv, ki so jih ustvarili pred tem.
Kramžar je povedal, da bodo tam, kjer bo urgentno, še naprej delale intervencijske ekipe, dokler se sistem ne bo uravnotežil, to bo po njegovem že junija. Priznava, da nadzor nad odlaganjem odpadkov še vedno šepa po celi Sloveniji. Pojasnil je, da z asistenco pomagajo Inšpektoratu MU MOL, ki dela po svojih zmožnostih; po izkušnjah iz tujine pa bi moral biti nazor konstanten, da je učinkovit.
Nemarnost prebivalcev
Opozorili so tudi na nemarnost občanov. Komunalni delavec Valentin More je povedal, da ljudje odlagajo veliko kosovnih odpadkov, v zabojnikih za embalažo pogosto najdejo od sesalcev do manjših kuhinjskih aparatov, kartoni pa niso raztrgani in tako zasedejo ves zabojnik. Opaža tudi, da ljudje ne pogledajo, ali je ob enem polnem zabojniku morda drugi prazen, in puščajo smeti kar na tleh. Zabojnike, ki so kakšnih pet metrov oddaljeni od ceste, tudi težko vlečejo po neočiščeni poti.
Voznik komunalnega vozila Marko Žibert pa je opozoril, da so v času snega velikokrat imeli težave zaradi neočiščenih zabojnikov, ti so pogosto zaparkirani in morajo poklicati pajka, da lahko opravijo delo. Prav tako marsikdo ne ve, da je treba s plastenk odstraniti pokrovčke, saj pri stiskanju plastenk v vozilu nastanejo težave.
Protestni pismi
Predsednik Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog Milan Mirkov je direktorju Snage Janku Kramžarju in županu Zoranu Jankoviću poslal ostri protestni pismi. V obeh se sprašuje, ali tako javno službo, kakršno predstavlja Snaga, sploh potrebujemo. Svoje dopise že nekaj časa redno pošilja tudi organizaciji Alpe Adria Green in Evropski komisiji.
Kramžarju tako piše v imenu prebivalcev »najbolj vzhodnega dela MOL« (tistih zunaj avtocestnega obroča). Takoj mu da vedeti, da se počutijo kot petorazredni državljani – še zlasti po tistem, ko so jim konec marca sporočili, da jim bodo odpadke odvažali enkrat na mesec. In zdaj gledajo zelo neprijetno sliko, ko so zabojniki prepolni, okoli njih pa vreče smeti.
Mirkov pravi, da ne razume direktorjeva razmišljanja, saj da so še pred tremi tedni odpadke odvažali dvakrat tedensko, zdaj pa le enkrat mesečno. Število prebivalcev se namreč ni spremenilo. Sprašuje se, ali to pomeni, da preprosto ne smejo več jesti, da ne bo smeti? Mar bodo cene na položnicah zdaj nižje, ker smeti ne odvažajo, in bodo namesto 19 plačevali le še dva evra in da jim za letos ne bo treba več plačevati, saj da so jim že vse plačali?
Kaznjence namesto komunalcev
Kramžarja zatem sprašuje, kaj bodo njegovi zaposleni počeli ves mesec, če ne bodo delali. Iz tega izpelje sklep, da Snage preprosto ne potrebujemo več. Enkrat na mesec bi po njegovem prepričanju lahko odpadke odvažali ljudje, ki morajo kot kazen opravljati družbeno koristno delo. Tako bi občina in država veliko prihranili.
Ne razume niti, zakaj so k vsaki individualni hiši navozili zabojnike za ločeno zbiranje papirja, embalaže ter bioloških in preostalih odpadkov. Lastniki takih hiš bodo po mnenju Mirkova papir raje zakurili, za biološke odpadke pa si uredili kompostnik. Odpadkov po njegovem tudi ni smiselno ločevati, češ da jih ne odvažajo in so vsi pomešani. S takim razmišljanjem v Snagi, trdi Mirkov, načrtno spodbujajo vedno nova divja odlagališča. Opozoril je, da so na njihovih ekoloških otokih, kjer imajo tudi svoje zabojnike, doslej največ odlagali »dnevni emigranti«. Ti bodo odpadke zdaj preprosto metali v naravo.
Nalepke namesto odvoza
Čudijo pa se nad početjem delavcev Snage, ki so se prejšnji teden po četrtni skupnosti Polje vozili z avtom, se ustavljali poleg zabojnikov in na vreče (te niso bile drage Snagine) lepili nalepke, da so odpadki odvrženi napačno. Sprejemljiveje bi bilo, če bi jih v tistem času pobirali. Ker se s politiko delovanja Snage ne strinjajo, Kramžarja pozivajo, naj nemudoma začne odvažati smeti. Vsekakor pa se bodo pritožili na evropske institucije, »da bodo lahko spoznale, kako lepo je naše glavno mesto, ki se poteguje za laskavi naziv zelene prestolnice«.
Pismo županu
Jankoviću so isti dan kot Snagi poslali pritožbo zoper delo javnih služb. Zatrdili so, da sta zanje Snaga in Vo-Ka le dve javni podjetji, ki »sta v zadnjem času dokazali, da ju ne potrebujemo«. Snagi očitajo, da ne odvaža smeti povsod enako pogosto, in poudarili, da si ne bodo dovolili tako neenakopravne obravnave. Če so mestna javna podjetja nesposobna, da bi opravljala svoje delo in odvažala smeti, ne razumejo, zakaj jih imamo. Jankovića zato prosijo, naj Snago ukine, čistijo pa naj tisti, ki to obvladajo in si želijo delati. Ne razumejo, zakaj je zgradil regijski center za ravnanje z odpadki in se z njim hvali, če ta ne deluje. Očitajo mu, da je dovolil širitev dejavnosti Papir servisa v Vevče, med stanovanjske bloke, medtem ko regijski center menda »biva« v sozvočju z naravo. In ga sprašujejo, kaj pri vsem tem še dela Snaga in zakaj plačujejo nepotrebne ljudi.
