»Velika korupcijska tveganja« na gradbeni inšpekciji

Ljubljana – »Pri postopkih gradbene inšpekcije obstajajo visoka korupcijska tveganja«. To je glavna ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije iz njenega nedavno sprejetega poročila o korupcijskih tveganjih pri delu inšpektorata za promet, energetiko in prostor.

Iz poročila, ki vsebuje oceno korupcijskih tveganj predvsem pri delovanju gradbene inšpekcije, s poudarkom na nedovoljenih gradnjah oziroma izvršbah, in priporočila, kako jih zmanjšati, razberemo, »da je integriteta, kot pričakovano delovanje in odgovornost, tako pristojnega inšpektorata kot resornega ministrstva močno okrnjena, zaupanje ljudi in javnosti v učinkovitost pri preprečevanju in odpravljanju nedovoljenih gradenj pa precej okrnjeno«.

Velika korupcijska tveganja pri postopkih gradbenih inšpektorjev po mnenju KPK obstajajo zato, ker se lahko brez preglednega in vnaprej določenega sistema identifikacije prednostnih zadev ter ob pomanjkljivem nadzoru dela inšpektorjev omogoča arbitrarnost pri vodenju postopkov in odločanju o njih oziroma omogoča neenakopravna obravnava inšpekcijskih zavezancev. Pri izpolnjenih pogojih pa lahko tako ravnanje pomeni tudi korupcijo. Delo inšpektorata po ugotovitvah komisije ne sovpada s pričakovanim delovanjem institucije pri odpravljanju tovrstnih tveganj.

Neučinkoviti inšpektorji

V povzetku ugotovitev z oceno tveganj in priporočili je KPK zapisala, da je največja težava pri postopkih gradbene inšpekcije, da je trenutno štiri tisoč izvršljivih primerov in da v tej množici čakajočih zadev lahko pride do pristranskega obravnavanja. »Korupcijsko tveganje se torej (lahko) pojavi v smislu, da inšpektor zaradi kakršnihkoli subjektivnih nagnjenj oziroma zasebnih interesov posamezno izvršljivo zadevo pusti ob strani oziroma v omari in tako inšpekcijskemu zavezancu omogoči korist v obliki pridobitve časa oziroma kasnejše rušitve ter s tem poveča možnosti, da se črna gradnja celo legalizira.«

Pri tem komisija navaja celo izjavo predstojnice inšpektorata za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) Aleksandre Velkovrh, da »tretjina spisov (izvršilnih postopkov) stoji v omarah, ker čakajo na spremembe prostorskih načrtov v občinah«. KPK se korupcijska tveganja zdijo še toliko večja, ker ob štiri tisoč izvršljivih postopkih lahko organ glede na svoje finančne zmožnosti rušenja po tretji osebi izpelje le petdeset primerov na leto. Če bi upoštevali še nove prijave in predpostavili, da črnograditelji ne bi sami odstranili nezakonitih objektov, bi njihovo podiranje pri zdajšnji hitrosti trajalo več deset let. Če bi s takim tempom odstranjevali štiristo črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, bi samo te rušili kar osem let. Res pa jih zavezanci (po podatkih IRSPEP) sami odstranijo od štiristo do petsto na leto.

Tako reševanje problema črnih gradenj je za KPK nedopustno, saj se posamezni investitorji odločajo za gradnje brez dovoljenj, ker računajo, da se bodo postopki za rušenje zavlekli do naslednje množične legalizacije oziroma amnestije črnograditeljev.

KPK je s sistemskega stališča poudarila še, da so vse aktivnosti, ki jih vodi IRSPEP za zmanjševanje korupcijskih tveganj, sicer dobrodošle, a se odvijajo »preveč pasivno in prepočasi«. Zato je resornemu ministrstvu in inšpektoratu priporočila, da ukrepe uresničita čim prej in da država »v realnem roku zagotovi zadovoljive vire za učinkovito izvajanje pravnega reda, s čimer bodo izvršbe izpeljane skladno s pravnimi normami – torej po vrstnem redu zadev oziroma nastopih njihove izvršljivosti, ne pa po selekcijskem izboru (ta je trenutno nedodelan in nepregleden) ali celo glede na različne zavezance«.

Predlog ukrepov

Med ukrepi bi bilo po mnenju KPK najučinkoviteje, da bi inšpektorat poskrbel za učinkovitejšo politiko preventivnega delovanja in sankcioniranja črnih gradenj že ob zaznavi nameravane nedovoljene gradnje, na zavarovanih območjih pa bi tovrstne primere pretehtali tudi v smislu 332. člena kazenskega zakonika (obremenjevanje ali uničenje okolja) ali protipravnega zavzetja nepremičnine po 338. členu.

O poraznih ugotovitvah glede dela gradbenih inšpektorjev, na katere v svojih poročilih opozarja tudi varuh človekovih pravic (da IRSPEP nima označenih prednostnih zadev, kar ne zagotavlja preglednosti), smo vprašali še glavno inšpektorico Aleksandro Velkovrh in direktorico gradbene, stanovanjske in geodetske inšpekcije Sandro Petan Mikolavčič.

Velkovrhova je dala vedeti, da so jo na KPK, ko je govorila o štiri tisoč izvršljivih primerih, razumeli narobe. V približno 4400 odločbah so namreč nezakonite, neskladne in nevarne gradnje, prav tako ureditvene odločbe. Resnično izvršljivih, torej tistih, pri katerih je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, pa je le kakšnih 1500. Petan Mikolavčičeva je dodala, da imajo po popisu, ki so ga izvedli maja letos, na gradbeni inšpekciji približno 11 tisoč odprtih zadev, pri čemer vsako leto v povprečju dobijo 3500 novih prijav. Z njihovo obravnavo se ukvarja 72 gradbenih inšpektorjev, štirje pa delajo na uradu inšpektorata.

Računalniški nadzor

Bistvene spremembe na inšpektoratu se bodo po besedah sogovornic zgodile 1. januarja prihodnje leto, ko bo začel delovati računalniški sistem. Ta bo omogočal, da bo vsak inšpektor v vsakem trenutku vedel, v kateri fazi je posamezni inšpekcijski postopek, kdaj se iztečejo roki za uresničitev zahtevanih ukrepov oziroma nastopi čas za novo dejanje v postopku. Izpolnjevanje teh rokov bo tudi lažje nadzorovati. Na inšpektoratu pripravljajo še zahtevane prednostne naloge gradbene inšpekcije. Pri tem bodo imele prednost zadeve, povezane s širšim javnim interesom, manj pa tiste, ki zadevajo posamičnega (nepomembni sosedski spori o ograjah, betonskih škarpah ...).

Velkovrhova, ki se ji v nekaj dneh izteče mandat, je dejala, da se zadnja leta močno trudijo popolniti kadrovsko zasedbo inšpektorata, zagotoviti ustrezne pogoje za delo in dovolj denarja za rušitve. Prizadevali si bodo dobiti vsaj nadomestne inšpektorje, če že novih ne smejo zaposlovati. Prihodnje leto načrtujejo tudi nakup več rabljenih vozil za terenske oglede, največ pa si obetajo od sprejetja zakona o gradbeni inšpekciji. Zdajšnjega, ki je obtičal v medresorski obravnavi, bi morali po njenem prepričanju nemudoma popraviti in sprejeti najkasneje spomladi. Pripravljajo še ukrep, ki ne bo obremenjeval proračuna: od zavezancev bodo pred začetkom izvršbe zahtevali založitev denarja. Najbolj učinkovit ukrep pa bi bil, pravi Velkovrhova, da legalizacije sploh ne bi bile več mogoče.