Tiskane izdaje
Ljubljana – Poravnava med Slavkom Maroltom, vodjo Civilne iniciative za ohranitev zelenega Viča, in Velinvestmentom, ki ga to podjetje toži zaradi »kršitve ugleda in dobrega imena pravne osebe« na včerajšnjem poravnalnem naroku ni uspela. Zato je 20. februarja pričakovati oster spopad na glavni obravnavi.
Slavko Marolt je po koncu neuspešne poravnave in določitve datuma za glavno obravnavo povedal, zakaj do poravnave, na kateri zainteresirana javnost oziroma novinarji nismo smeli biti, ni prišlo. Tožeča stranka je po njegovih besedah predlagala le nekoliko nižjo odškodnino za krnitev ugleda in dobrega imena, ni pa se ji bila pripravljena odpovedati v celoti. Za koliko so znižali ceno svojega ugleda (ta je bila do včeraj ocenjena na 21.000 evrov), pa ni hotel povedati.
Ker je Velinvestmentov odvetnik (na sojenju je bil kot direktor navzoč Uroš Slivnik) še pred začetkom glavne obravnave predložil pripravljalno vlogo in razširil dosedanje dokaze, je morala sodnica razpravo prekiniti in toženi stranki dati dodatni rok za proučitev novih listin. Na prošnjo Velinvestmentovega odvetnika pa je morala za več kot mesec dni prestaviti prvi narok za glavno obravnavo. Ta bo zaradi njegove službene zadržanosti šele 20. februarja.
Pismo ameriškemu veleposlaniku
Še pred včerajšnjim poskusom poravnave na sodišču pa je Slavko Marolt potegnil nepričakovano potezo. O zapletih pri projektu Urbana oaza in sodnem sporu med njim in Velinvestmentom je seznanil ameriškega veleposlanika v Ljubljani Josepha Mussomelija.
Veleposlaniku je dal vedeti, da je v sodnem sporu pravzaprav z Mihaelom Karnerjem, ki si ga zaradi domnevnega nezakonitega trgovanja s steroidi močno želijo videti ameriški pravosodni organi. Obvestil ga je, da spor poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in da mu Karner kot tožnik očita, da mu je storil ogromno škode zlasti z navedbami, da sta Velinvestment in Nipl le navidezni podjetji oziroma poštna nabiralnika iz Liechtensteina. Obe nasprotno trdita, da sta »resni in resnični družbi, ki dobro poslujeta in ki bi z gradnjo novega stanovanjskega naselja na Viču pripomogli k rešitvi stanovanjskega problema v Sloveniji«.
Podrobno mu je razložil, da je Karner skušal leta 2010 in 2011 denar, ki ga je zaslužil, vložiti v gradnjo velikega stanovanjskega naselja na Viču, kjer stanuje tudi Marolt. Nato ga je seznanil, da je novo naselje z več kot 200 stanovanji hotel urediti na lokaciji edinega preostalega gozdička v tem delu Ljubljane. Ker je hotel posekati hektar gozda, v katerem so tudi stoletna drevesa in z Naturo 2000 zaščiteni veliki skovik, se mu je civilna iniciativa uprla in zahtevala ustavitev projekta ter ohranitev gozda.
Dal mu je vedeti, da je so bile mestne oblasti več kot očitno naklonjene uničenju te zelene oaze in da je projekt v resnici ustavila šele Karnerjeva aretacija v Avstriji. Pa tudi, da je sodišče zavrnilo Karnerjevo zahtevo za utišanje in prepoved delovanja te iniciative ter da se je šele zašel postopek o odškodninskem zahtevku zaradi» škodovanja njegovemu dobremu imenu in oviranju poslovnega delovanja«. Ker je bil Marolt pri delovanju iniciative najaktivnejši, ga Karner toži osebno prek svoje firme Velinvestment.
Na koncu pisma je Marolt zapisal, da predvideva, da je Karnerjeva izročitev pravosodnim organom ZDA še vedno aktualna in da je morda sodna obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču priložnost, da si » Karnerjevo sedanjo podobo zainteresirani uslužbenci ameriškega veleposlaništva ogledajo pobliže«.
Mussomelijev odgovor
Po tednu dni je Marolt dobil Mussomelijev odgovor. Veleposlanik je v njem zapisal, da se mu zahvaljuje za opis težav, ki jih ima z Mihaelom Karnerjem, ki je skupaj z Alenko in Matevžem Karnerjem v ZDA obtožen nezakonite proizvodnje in distribucije prepovedanih substanc ter pranja denarja. Hkrati ga žalosti, da njega in njegovo iniciativo čaka proces na sodišču zaradi nasprotovanja gradbenemu projektu, ki naj bi škodoval lokalnemu gozdu. Trdno je namreč prepričan, da je aktivna vloga v boju za dobrobit skupnosti dolžnost vseh meščanov. Sprožanje sodnih postopkov proti aktivistom namesto iskanja skupne rešitev za skupno mizo pa bi po Mussomelijevem prepričanju lahko imelo zelo negativne posledice tako na pobude meščanov, da se raziščejo aktivnosti, ki bi lahko pomenile zlorabo javnega zaupanja, kot tudi na svobodo govora nasploh.
Vabilo na sodno razpravo je diplomatsko zavrnil, češ da ne bi bilo primerno, če bi se veleposlaništvo le-te udeležilo. Je pa zelo zainteresiran več zvedeti o naporih njegove iniciative pri zaščiti gozda, o Karnerjevih načrtih v tem delu Ljubljane, lastništvu zemljišča in seveda o sodnem razpletu prej opisane tožbe.
Novosti na območju Tovila
Sicer pa je na širšem območju Tovila videti kar nekaj novosti. Na meji s Karnerjevim zemljiščem oziroma na vzhodnem delu obrtno-industrijske cone Tovil (gre za prostore nekdanje tovarne vijakov Tovil) je veliko gradbišče. Delniška družba SIJ - slovenska industrija jekla je namreč odstranila del starega objekta in na njegovem mestu gradi novega (tudi malo višjega in večjega). Glavni projektant je Studio Kalamar (arhitekt je Andrej Kalamar), gradbena dela pa izvaja podjetje Begrad iz Novega mesta.
Gradbeno dovoljenje je upravna enota izdala 6. julija letos, dela so stekla oktobra, v novi objekt pa naj bi se selili septembra prihodnje leto. Zatem bodo sanirali še fasado v obstoječem delu objekta. Celotna prenova bo predvidoma končana v novembru prihodnjega leta. Pri tem projektu je zanimiv podatek, da so projekt sanacije v upravi družbe potrdili že leta 2004 (analiza je pokazala, da starejši del objekta iz leta 1964 ni bil grajen po protipotresnih predpisih, na novejšem pa je zaradi korozije zmanjšana nosilnost nosilnih stebrov prednjega dela stavbe), vendar gradbenega dovoljenja za prenovo in novogradnjo niso mogli pridobiti zaradi izjemno dolgega sprejemanja novega mestnega prostorskega načrta (OPN MOL).
