Tiskane izdaje
Ljubljana – Na Viču se je ponovila zgodba iz leta 2010. Dobršen del tega območja, ki je bilo zaradi poplav takrat pod vodo, je bil danes zjutraj spet, saj kljub obljubam še niso bili izvedeni ključni protipoplavni ukrepi iz državnega prostorskega načrta. Izkazalo se je, da čiščenje brežin in strug Gradaščice, Glinščice in Malega grabna ni zaleglo skoraj nič.
Večdesetmilijonski škodi zaradi zalitih hiš, blokov, obrtnih delavnic, obratov, trgovin, šol, vrtcev, avtomobilov in drugega premoženja, ki je tokrat nastala zaradi močnega in hitrega poplavnega vala na širšem območju Viča in dela Rožne doline, pa bi se lahko v veliki meri izognili. Seveda le, če bi bili izvedeni protipoplavni ukrepi, ki jih je ministrstvo za okolje in prostor kot osnutek državnega prostorskega načrta za zagotavljanje varnosti pred poplavami v jugozahodnem delu Ljubljane javno razgrnilo že 16. junija 2011.
Toda do danes ni bilo storjeno skoraj nič. Državi namreč ni uspelo prepričati krajanov in vodstva sosednje občine Dobrova-Polhov Gradec, da bi na njihovi zemlji kot ključni protipoplavni ukrep uredili suhi zadrževalnik Razori, ki bi zadržal hudourniško vodo iz Polhograjskega hribovja in preprečil, da bi ta z veliko močjo in hitrostjo pridrvela v ljubljansko občino. Ker pa bi se za dolgim nasipom voda občasno razlivala po tamkajšnjih poljih in travnikih, lastniki teh zemljišč predloga niso podprli. Kljub številnim spremembam in omilitvam protipoplavnih ukrepov dogovora niso dosegli in zadeva je še vedno zgolj na papirju.
Ko smo 11. septembra 2012 poročali z javne predstavitve spremenjenega DPN za zagotavljanje varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec pred poplavami, je predstavnica direktorata za prostor Barbara Bukovac napovedala, da bo vlada načrt sprejela julija prihodnje leto, ukrepe, vredne 35 milijonov evrov, pa bi izvajali od leta 2014 do 2020, ko bi iz kohezijskih skladov lahko dobili 85 odstotkov vrednosti projekta. Smo pa že takrat zvedeli, da naj bi dela izvajali po etapah, pri čemer bi imeli prednost ukrepi na Malem grabnu, a šele, ko bi odkupili vsa potrebna zemljišča.
Kruta realnost
Vendar smo bili odtlej priča le manjšim vzdrževalnim delom na brežinah in v strugah Gradaščice, Glinščice, Malega grabna, Curnovca in manjših razbremenilnih kanalih oziroma nekaj kilometrih barjanskih kanalov. Voda je zato resda nekoliko hitreje odtekala, a se je izkazalo, da Ljubljanica ni sposobna sprejeti vse odvečne vode, ki je vanjo drla tudi iz zaledja Krima in Barja, ne le s Polhograjskega hribovja. Ker ni zgrajen zadrževalnik v Razorih, ki bi za nekaj ur ali dni zadržal vodo, tako da bi gladina hudourniških potokov padla na normalne pretoke, je bila poplava na Viču tudi tokrat neizogibna. Sploh ker strugi Malega grabna in Gradaščice še nista razširjeni.
Zaradi varčevalnih ukrepov na državni in mestni ravni, neodkupljenih zemljišč, potrebnih za gradnjo protipoplavnih nasipov, širitev ali prestavljanje strug potokov, je država izgubila tudi evropski denar iz perspektive 2007–2013. Kdaj bodo projekti pripravljeni za pridobitev vseh soglasij in gradbena dovoljenja, tako ni znano. Je pa že zdaj jasno, da bodo stroški za izplačila pomoči in povrnitev škode dosegli, če ne celo presegli vsoto, potrebno za izvedbo vseh protipoplavnih ukrepov v ljubljanski in občini Dobrova–Polhov Gradec.
Zadrževalnik Brdnikova
Pred dvema letoma je MOL sprejela tudi občinski podrobni prostorski načrt za območje zadrževalnika Brdnikova na Vrhovcih, ki so ga pripravljali od leta 1999. Poleg glavnega zadrževalnika med Potjo za Brdom in Brdnikovo ulico načrt umešča še dva manjša zadrževalnika (ob Poti za Brdom in Tehnološkem parku) in predvideva nadvišanje, zavarovanje ter druge ureditve brežin Glinščice in pritokov, rekonstrukcijo Brdnikove ulice in Poti za Brdom, ureditev parkirišča, rekonstrukcijo brvi v Jamnikarjevi ulici ter gradnjo nove brvi v Kokaljevi ulici. To naj bi rešilo problem poplavljanja že urbaniziranih površin dolvodno od Brdnikove ceste, kjer je v poplavnem območju 370 objektov (objekti biotehniške fakultete ob Glinščici, na Jamnikarjevi cesti oziroma Večni poti ter več stanovanjskih hiš na Viču in v Rožni dolini). Pogoj za izvedbo zadrževalnika pa je bil odkup več kot 70 zemljišč, ki naj bi jih odkupili lani.
V poročilu o polletni porabi proračunskega denarja za letos je MOL zapisala, da so za ureditev območja zadrževalnika Brdnikova porabili 15.771 evrov »za storitve za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI za izvedbo prve faze urejanja območja, ki obsega rekonstrukcijo cestne povezave Pot za Brdom, križišča z Brdnikovo in Brdnikove ulice«. Preostala plačila za te storitve pa so prestavili v naslednje polletje. Poleg tega so porabili 21 tisočakov za dodatno ureditev nasipov desnega pritoka Glinščice –Tehnološki park za potrebe bodočega zadrževalnika ob Brdnikovi cesti ter investicijski nadzor pri tej gradnji.
Posledice
Zaradi navedenega je poplavni val iz Polhograjskega hribovja danes dopoldne z veliko močjo udaril najprej na severozahodu Viča in Rožne doline, potem pa se je voda razlila še na južni del pod progo. Glinščica in Gradaščica, deloma tudi Mali graben so naraščali tako hitro, da stanovalcem Viške, Fajfarjeve, Sattnerjeve, Ulice Iga Grudna in drugih ulic v okolici ni uspelo rešiti niti vseh avtomobilov iz podzemnih garažnih kleti in z zunanjih parkirišč. Gasilci, ki so prišli na pomoč, so bili tokrat bolj v vlogi redarjev, postavljali so cestne zapore, preusmerjali promet in pomagali tistim, ki jih je voda ujela na zalitih cestah. V osnovni šoli ob Viški cesti so morali šolarje poslati domov. Marsikje so ljudje otroke in premoženje iz vode reševali na vrat na nos, ne da bi si prej obuli škornje. Videti je bilo mamice, ki so malčke nosile štuporamo, pa lastnike hiše v Nanoški ulici, ki so vhod skušali zaščititi z vrečami peska, ki so jih pripravljali kar z materialom na dvorišču. Ali jim je uspelo, ne moremo reči, saj smo morali po desetih minutah bežati z njihovega vrta, kajti voda je medtem narasla za 20 centimetrov.
Stanovalci bližnjih blokov so tačas panično reševali svoje avtomobile, vendar je bila gneča po še ne zaprtem delu Viške ceste nepopisna, saj je bila tudi Tržaška polna avtomobilov (dokler je ponekod ni presekala razlita voda). V obrtni coni ob Fajfarjevi, kjer je bila voda visoka več kot meter, so reševali opremo, stroje in material. Prav tako je voda prodrla do Interspara in najprej zalila zunanje parkirišče, nato pa še garaže ob Tbilisijski.
