Tiskane izdaje
Ljubljana – Približno leto dni po tistem, ko je zemljišče v središču mesta, kjer je nekoč stal Kolizej, dobilo novega lastnika, so znani bolj podrobni načrti, kaj bo tam zraslo. Investitor se usmerja predvsem v stanovanjsko gradnjo. Zgraditi nameravajo 127 stanovanj, gradnja pa naj bi trajala dve leti in pol.
Čeprav so avgusta lani, ko se je razkril novi lastnik zemljišča v križišču Gosposvetske in Župančičeve, južnoafriški investicijski sklad Greenbay Properties s sedežem na Mauritiusu, najprej nerealno napovedovali začetek gradnje novega objekta že za lanski september, tudi slabo leto pozneje projekt še nima gradbenega dovoljenja. Trenutno poteka postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (OVS), ki se je začel marca, junija pa so dopolnili vlogo zanj. To dovoljenje je potrebno, ker bruto tlorisna površina novih objektov presega 30.000 kvadratnih metrov. Šele po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja pa lahko steče postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Iz dokumentacije za OVS je razvidno, kakšne načrte ima novi investitor s projektom. Pridobiti nameravajo dve gradbeni dovoljenji, eno za Vilo Schellenburg in drugo za Palačo Schellenburg, katerih skupna bruto tlorisna površina bo skoraj 55.000 kvadratnih metrov.
Luksuzna stanovanja
Vila bo manjši objekt z dobrih 5000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, namenjen izključno stanovanjem, stal bo na jugozahodnem delu skoraj hektar velikega zemljišča. V petnadstropnem objektu, visokem do 24 metrov, bo 15 stanovanj, v eni kletni etaži pa 32 parkirnih prostorov za stanovalce. Ob južni strani so predvideni zasebni vrtovi treh pritličnih stanovanj, medtem ko bo zahodno ob objektu otroško igrišče. Seveda bo šlo za nadstandardna stanovanja, v prvih štirih etažah naj bi merila od 158 do 179 kvadratnih metrov, v četrti etaži sta predvideni dve stanovanji s kvadraturo 260 kvadratnih metrov, v najvišji pa 434 kvadratnih metrov velik penthouse. Ta naj bi imel štiri spalnice, tri kopalnice in tri stanišča.
Večino zemljišča pa bo zasedala Palača Schellenburg, sestavljena iz dveh delov: severne stavbe v obliki črke L ob Gosposvetski cesti, ki bo namenjena poslovnim dejavnostim, in južne stavbe v obliki črke H ob Župančičevi ulici, ki bo stanovanjska, razen pritličja, kjer bodo lokali. Poslovni objekt s štirimi nadstropji in terasno etažo na vrhu bo v višino meril 25 metrov, medtem ko bo druga, večja stavba imela sedem nadstropij (vključno s terasno etažo na vrhu), v katerih bo 112 stanovanj. V tem objektu bo tudi nekaj manjših stanovanj, s površino od 60 kvadratnih metrov naprej, v višjih nadstropjih pa so znova predvidena luksuzna stanovanja s 300 kvadratnimi metri ali več. Skupno število stanovanj »novega Kolizeja« je na skrajni zgornji meji, ki so jo določili v prostorskem načrtu.
Pod palačo naj bi bile tri kletne etaže z 238 parkirnimi prostori za stanovalce in obiskovalce. Zunaj parkirišče ni predvideno. Tako vzdolž Gosposvetske kot Župančičeve bosta tako imenovana arkadna hodnika s trgovinami. V objektih sta predvidena dva lokala s storitveno dejavnostjo, pet trgovskih lokalov (med njimi bo Hofer), restavracija, 17 poslovnih pisarniških prostorov in manjša večnamenska dvorana. V dokumentaciji sicer investitorji navajajo ocenjeno vrednost vile, ta je brez davka 5,68 milijona evrov, ne pa tudi ocene vrednosti nekajkrat večje palače.
Od dvorane do dvoranice
Dvorana je posledica zahteve iz prostorskega načrta. Kot je znano, so Kolizej smeli porušiti tudi zato, ker naj bi bil osrednji del novega objekta namenjen kulturi. Tako je projekt sprva predvideval gradnjo koncertno-operne hiše z dvorano, ki naj bi sprejela od 1300 do 1800 obiskovalcev (glede na različne projekte, ki so se pojavljali vse od leta 2004). A ko je leta 2012 posebna komisija ministrstva za kulturo odločila, da gradnja stolpnic (investitor je najprej načrtoval skoraj sto metrov visok objekt, nato ga je znižal na 75 metrov) na tem mestu ni dopustna, so bile hitro pozabljene tudi obljube o velikem prireditvenem prostoru. V prostorskem načrtu je ostala le zahteva po dvorani z najmanj 600 kvadratnih metrov površine (po prvotnih načrtih bi se koncertno-operna dvorana raztezala na več kot 20 tisoč kvadratnih metrih). Dvoetažna prireditvena dvorana takšne velikosti je zdaj predvidena v severnem, poslovnem objektu in naj bi sprejela okoli 300 obiskovalcev, vstop pa bo iz križišča Gosposvetske in Župančičeve.
Območje je prazno od avgusta 2011, ko so začeli rušiti stari Kolizej. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kot je razvidno iz dokumentacije, naj bi gradnja celotnega kompleksa trajala dve leti in pol, pri čemer naj bi bila vila zgrajena v 13 mesecih. Pri izkopu gradbene jame bo nastalo dobrih 80 tisoč kubičnih metrov oziroma več kot 130 tisoč ton odpadnega izkopa. V oba objekta bo vgrajenih skoraj 30 tisoč kubičnih metrov betona.
Iz poročila o vplivih na okolje, ki ga je za investitorja pripravilo podjetje E-Net okolje, razberemo, da bo imel poseg največji vpliv (ocenjen kot »velik vpliv«) na kakovost zraka in obremenjenost okolja s hrupom. Vsa dokumentacija je na vpogled na sedežu agencije za okolje od tega četrtka do 4. avgusta. V tem času lahko javnost poda mnenja in pripombe nanjo, zainteresirana javnost (ljudje, ki na območju, kjer se bo gradilo, živijo oziroma so lastniki nepremičnin, ter okoljske nevladne organizacije) pa zahteva status stranke v postopku. Tudi od tega bo odvisno, kako hitro bo investitor pridobil okoljevarstveno soglasje.
Omenjajo tudi rekonstrukcijo Gosposvetske ceste, ki jo v sklopu ureditve severnega dela Slovenske ceste načrtuje občina. »Po dogovoru z MOL naj bi se odsek Gosposvetske ceste, ki poteka ob območju obravnavanega posega (zahodno od priključka Župančičeve ulice), rekonstruiral šele v zaključni fazi gradnje Vile in Palače Schellenburg, ko bo tovorni promet, povezan z gradnjo teh objektov, manjši,« navajajo. Glede na načrt del to pomeni dve leti po začetku gradnje novega Kolizeja.
