»Vlade prihajajo in odhajajo, gasilci ostajamo«

Ljubljana − »To je del naše države, naše skupnosti, in zato moramo tem službam, ki se tako zelo trudijo za nas, izkazati spoštovanje tudi tako, da jim zagotovimo ustrezne pogoje za delo.« Tako je predsednik vlade Miro Cerar govoril o gasilcih, ko je na začetku leta 2015 obiskal Gasilsko brigado Ljubljana.

Medtem ko je sedel na klopi pred podolgovatim poslopjem s številnimi vrati, za katerimi so gasilska vozila, je gasilec Silvo Kuntarič na vprašanje, kakšni so delovni pogoji dve leti po obisku premiera, odgovoril: »Tako je, da smo pred protestom.« Poklicni gasilci, med njimi tudi iz Gasilske brigade Ljubljana, bodo danes na protestu pred vlado opozorili na svoj položaj in neustrezno vrednotenje njihovega dela. »To, kar je zdaj, je nepravično, zato je to treba urediti,« meni Kuntarič. Neprivoljenje vlade v zahteve gasilcev je po njegovem povezano predvsem z nepoznavanjem gasilskega dela.

V ljubljanski brigadi, ki je najstarejša poklicna gasilska enota v Sloveniji, je Kuntarič zaposlen dvajset let in je danes vodja intervencije. »Poklicni gasilci smo za svoje delo plačani, je pa večina med nami v prostem času tudi prostovoljnih gasilcev, ker te v to delo pripelje želja po pomaganju,« je pravil Kuntarič. »Imamo kar nekaj sekretarjev z dobro plačo, a z majhno odgovornostjo. Pri gasilcih pa vsak nosi odgovornost, in tako je na vseh nivojih. Tako je bilo pri požaru v Zalogu, v Kemisu in pri poplavah. Dokler je vse v redu, nas hvalijo, toda če bi koga kje pozabili, bi hitro nastal problem in bi iskali odgovornega.«

Srečko Lunar, ki se je v ljubljanski brigadi zaposlil leta 2001, je prikimal: »Očitno so bile Cerarjeve besede prazne obljube. Morda je šlo takrat samo za nabiranje političnih točk, bi pa bilo vendarle dobro, da bi kaj tudi naredili. Z gasilci je očitno tako, da ko nas potrebujejo, smo vsepovsod hvaljeni, sicer pa na nas pozabijo.«

Da na leto opravijo več kot dva tisoč intervencij, je spomnil Sandi Mostar, ki je vodja gasilske skupine in pri ljubljanski brigadi dela enajst let. »Ko rešujemo pri večjih katastrofah, smo v središču pozornosti, ko pa je za večino ljudi vse običajno, pa ne, čeprav delamo vsak dan, in to pomeni vsaj pet, šest intervencij.«

Silvo Kuntarič je poklicni gasilec dvajset let. Foto: Leon Vidic, Delo

Trma

Po neuspelih pogajanjih z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem in pristojno ministrico za obrambo Andrejo Katič so se na septembrski razširjeni seji predsedstva Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije odločili za protest, ki bo pred vlado danes ob 11. uri. V sindikatu zahtevajo dvig osnovnih plač za dva plačna razreda za vse gasilce ter za tri plačne razrede za dve operativni delovni mesti v 5. in 6. tarifnem razredu, ki sta, kot opozarjajo, anomaliji v sedanjem plačnem sistemu.

»Gasilec specialist in vodja gasilske skupine sta zdaj v istem plačnem razredu. Kako naj tako motiviramo nekoga, da bo šel za vodjo skupine?« se pri tem sprašuje Kuntarič. »Bomo nekoga postavili na to mesto samo zato, ker ima velik ego, je to prava pot? Vodja skupine ima v opisu del vodenje, kar pomeni, da odgovarja za svoje ljudi in vse, ki jih rešujejo, plačila pa ni.« Sandi Mostar je dodal: »Vodja je na terenu odgovoren za celo skupino, za njeno zdravje, za njena dejanja in tehniko, ki jo bodo uporabili v intervenciji. On je tisti, ki odreja in se odloča.«

Nesorazmerja in krivice

Po podatkih gasilskega sindikata se njihovi predlogi z vladnimi razlikujejo za okoli 150.000 evrov na letni ravni. Toda vladna stran v to noče privoliti, zato gasilci tudi niso podpisali aneksa h kolektivni pogodbi po koncu pogajanj poleti. »Koliko denarja smo zmetali v banke, medtem ko tu ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov?« se je pri tem vprašal Kuntarič.

Foto: Leon Vidic, Delo

Če bi gasilcem ustregli, pravi minister Koprivnikar, ne bi bili več primerljivi z drugimi. »Zaradi vodstva sindikata, ki trmasto vztraja pri razporeditvi nekaterih vodij višje, kot je to dopustno, saj bi bili tako neprimerljivi z vojaki, policisti, pazniki, gasilci danes ne morejo dobiti višjih plač,« je pred časom povedal Koprivnikar. »Po vladnem predlogu tako rekoč vsi gasilci napredujejo za najmanj dva plačna razreda, po nekaterih delovnih mestih od približno 700 poklicnih gasilcev, to je dobrih sto delovnih mest, pa je predlog sindikata en plačni razred višji od vladnega.«

Toda v sindikatu opozarjajo na zavajajoče izjave, s katerimi poskuša minister po njihovem vnesti nemir med delavce. »Predloga, da bi vsi napredovali za dva plačna razreda, nismo nikoli dobili na mizo,« je pred časom poudaril sekretar sindikata David Švarc. »Mi z vlado nismo usklajeni za približno polovico delovnih mest. Če bi podpisali dogovor, bi več kot polovica poklicnih gasilcev dobila višje plače, ampak mnogi med njimi ne toliko, kot zahtevamo. Za nas je nedopustno, da bi zdaj, ko se odpravljajo nesorazmerja in krivice, privolili v podpis aneksa h kolektivni pogodbi, ki bi povzročil nove anomalije.«

Podobno opozarja tudi Tomaž Kučič, poveljnik Gasilske brigade Ljubljana. »Ne drži, da gasilci trmasto vztrajamo, da morajo iti plače za tri razrede navzgor. Opozarjamo na anomalije v naši dejavnosti, ki jih je treba odpraviti, in s tem tudi ne povzročamo nobenih anomalij pri drugih dejavnostih,« meni Kučič. »Tu govorimo o vodji gasilske izmene, ki ga imamo tako rekoč v vseh enotah in jih je pri nas šestnajst. Če je vodja nižji gasilski častnik in ima enako plačo kot tisti, ki jih vodi, nekaj ni prav.«

Odhod na ulico

Medtem ko so gasilci tisto dopoldne sedeli pred poslopjem ljubljanske brigade in govorili o svojem delu, je zazvonilo. Iz zvočnika je bilo slišati sporočilo, da gori pred knjigarno Konzorcij v centru mesta. Sandi Mostar je vstal. »Mora na intervencijo,« je njegov odhod pojasnil Srečko Lunar.

Toda Mostar se je kmalu vrnil. Ob tem je bilo znova slišati tudi glas iz zvočnika. Izkazalo se je, da je bil lažni alarm. »Ja, tudi to se dogaja.« Na vprašanje, kje so posredovali tisto jutro, je odgovoril: »Imeli smo eno odpiranje. Stanovanje na Mirju je zalila voda, bilo je je toliko, da je voda pritekla tudi v nadstropje nižje. Zadevo smo rešili, ventil zaprli in vodo počrpali.«

Foto: Leon Vidic, Delo

V javnem sektorju je približno 650 poklicnih gasilcev, ki delajo v štirinajstih javnih zavodih, katerih ustanovitelji so občine. Medtem je po podatkih gasilske zveze še okoli 162.000 prostovoljnih gasilcev, ki so v Ljubljani združeni v 37 društev in so jih poklicni gasilci povabili, da se pridružijo današnjemu protestu. Po besedah Tomaža Kučiča, ki vodi tudi skupnost gasilsko reševalnih zavodov, znaša povprečna bruto plača poklicnega gasilca začetnika takoj po tem, ko zaključi šolanje v izobraževalnem centru na Igu, nekaj manj od 1100 evrov, povprečna bruto plača gasilca, ki je pred upokojitvijo, pa okoli 1600 evrov.

V ljubljanski brigadi je zaposlenih 150 ljudi. »Mi smo majhni, nismo kot policisti, ki jih je veliko,« je dejal Silvo Kuntarič. »Ko so policistom dali dva plačna razreda, temu nismo nasprotovali, saj je tako prav, a so s tem odprli pandorino skrinjico tudi za preostale. Toda današnje stanje zgolj kaže, da se nekaj samo krpa pavšalno.« Kot pravi, na anomalije opozarjajo že leta, a se nič ne zgodi, zato je protest pred vlado po njegovem »logična poteza«. Pričakujejo ponovno srečanje z vladno stranjo in po Kuntaričevih besedah upajo, da bodo odslej pristopali drugače in v pogajanja z gasilci vložili več truda.

»Verjetno so mislili, da si ne upamo na ulico, toda zdaj vidijo, da mislimo resno. Če odpravljamo krivice, jih odpravimo, nepa ustvarjajmo novih,« je poudaril gasilec. »Je pa tako; vlade prihajajo in odhajajo, gasilci ostajamo.