Vo-Ka bo spet pomagala lepšati središče mesta

Več kot 150 milijonov evrov bi morali do leta 2016 v Ljubljani zagotoviti za dograditev javne kanalizacije.

Objavljeno
13. december 2012 10.15
SLOVENIJA, LJUBLJANA, 28.09.2012 ČAKAJOČI NA IPHONE 5, NA ČOPOVI ULICI. FOTO: BLAŽ SAMEC
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – V glavnem mestu je več deset naselij še vedno brez javnega kanalizacijskega omrežja.

Da bi izpolnili državne predpise na tem področju, bi morali do leta 2016 za dograditev javne kanalizacije in gradnjo novih kanalizacijskih sistemov v občini nameniti več kot 150 milijonov evrov.

Najzahtevnejša naloga iz strateškega načrta javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija za obdobje 2012–2016, ki ga je novembra sprejel svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana, bo nedvomno dograditev kanalizacijskega omrežja.

»Javna kanalizacija v MOL in primestnih občinah ni zgrajena v obsegu, ki bi izpolnjeval zahteve in kriterije iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, na vladi sprejetega pred dvema letoma.«

Glede na zahteve operativnega programa, da se v večini aglomeracij zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji do konca leta 2015 za 95 odstotkov prebivalcev, bo treba vložiti ogromno truda in zagotoviti velika finančna sredstva za dosego tega cilja, so zapisali pripravljavci dokumenta.

»Strateški načrt je finančno izjemno zahteven, kar je deloma tudi posledica nezadostnih investicijskih virov in posledično vlaganj v komunalna sistema v prejšnjih petih letih.«

V Ljubljani sicer najbolj izstopa aglomeracija Sadinja vas (Sostro, Zadvor, Dobrunje in Bizovik), kjer je zgolj 37,5 odstotka gospodinjstev priključenih na javno kanalizacijo.

Poleg tega strateški načrt našteva še vrsto drugih, kjer bi bilo treba do leta 2015 zgraditi kanalizacijo: Glince, Ižanska vas, Črna vas, Sibirija, Rakova jelša, Polje, Vevče ...

Koliko bodo pri tem uspešni, pa bo odvisno predvsem od občin, saj je financiranje gradnje javne kanalizacije na območjih, ki so že poseljena, po veljavni zakonodaji njihova pristojnost.

»Kljub dejstvu, da financiranje strateških investicijskih projektov še ni zagotovljeno, verjamemo, da so projekti uresničljivi,« so zapisali na Vo-Ka, pogoj za to pa je »tesno in uspešno sodelovanje s pristojnimi službami občin«.

211 milijonov za investicije v Ljubljani

Skupna vrednost investicijskih naložb v infrastrukturo med letoma 2012 in 2016 v Ljubljani in primestnih občinah je ocenjena na 241 milijonov evrov, od tega bi bilo treba zgolj za gradnjo manjkajoče kanalizacije zagotoviti 164 milijonov.

Samo v ljubljanski občini bi morali za potrebne investicije do leta 2016 nameniti 211 milijonov evrov, od tega za obnovo omrežja 53 milijonov, za novogradnje pa skoraj 158 milijonov.

Glavni projekti na področju kanalizacije v predlogu proračuna MOL v letih 2013 in 2014, ki bodo sofinancirani tudi s kohezijskimi sredstvi, so gradnja povezovalnega kanala C0 od Broda do Sneberij, gradnja tretje faze centralne čistilne naprave ter gradnja kanalizacijskih sistemov na poselitvenih območjih, ki ležijo v krajinskem parku Ljubljansko barje.

Drugi večji sklop investicij, ki pa jih bo morala financirati Vo-Ka, je obnova vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, objektov in naprav. V strateškem načrtu opozarjajo tako na veliko stopnjo okvar vodovodnega omrežja (v primerjavi z mednarodnimi kriteriji) kot na dotrajanost kanalizacijskih cevi, objektov in vgrajene opreme.

Za vodovod so pripravili srednjeročni načrt obnove omrežja, ki predvideva obnovo približno 20 kilometrov cevi na leto. V petih letih bo to Vo-Ko stalo 33 milijonov evrov.

Tudi na področju kanalizacije so sestavili načrt naložb v obstoječe komunalno omrežje, ki predvideva obnovo štirih črpališč odpadne vode in posodobitev dela opreme na centralni in drugih čistilnih napravah. Ocenjena vrednost načrtovanih investicij v objekte in omrežja kanalizacijskih sistemov v prihodnjih petih letih je 20 milijonov evrov.

Vo-Ka bo spet financirala nove tlakovce

Kakšen bo prednostni red obnov oziroma katere dele omrežja bodo obnavljali in po kakšnem vrstnem redu, v strateškem načrtu ni zapisano. Župan Zoran Janković pa je napovedal, da bodo prihodnje leto s kanalizacijo povezali občino Ig in jo začeli urejati v Polju.

Prav tako je znano, da bo prihodnje leto ena prvih investicij Vo-Ke obnova Čopove ulice, po Jankovićevih besedah jo bodo začeli, takoj ko bo vreme dopuščalo. Projekt na občini sicer napovedujejo že nekaj časa, po zadnjih podatkih naj bi se obnove lotili marca. Kot pravijo na Vo-Ki, bo trajala nekaj mesecev, ves čas del pa naj bi bila ulica prehodna.

»Po katastrskih podatkih je bilo po Čopovi ulici javno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu v betonski izvedbi zgrajeno že leta 1934. Javni vodovod s cevovodom iz litega železa pa je bil na tem območju zgrajen že davnega leta 1889,« so odgovorili v javnem podjetju na vprašanje, zakaj je obnova potrebna.

Vo-Ka pa ne bo le obnovila vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. »Prenovljena bosta tudi celoten tlak in podhod od Čopove do Nazorjeve,« napovedujejo, pri čemer o ocenjenih stroških načrtovanih del molčijo, saj da teh podatkov ne objavljajo, dokler postopek javnega naročila ni končan. Razpis za izvajalca del naj bi bil objavljen ta mesec, Vo-Ka pa ima sredstva že zagotovljena v okviru naložbenega načrta.

Poldrugi milijon evrov dobička na leto

Podobni projekti javnega podjetja so pred časom že dvigovali precej prahu. Naj spomnimo, leta 2009 je Vo-Ka obnavljala komunalne vode na Ciril-Metodovem trgu in v Stritarjevi ulici, ob tem pa financirala tudi zamenjavo tlakovcev, kar jih je na koncu stalo skoraj toliko kot obnova komunalnih vodov. Predvsem iz opozicije so takrat leteli očitki o »zlatih tlakovcih« in prenašanju finančnih obveznosti z občine na javna podjetja.

Vo-Ka sicer načrtuje nadaljevanje pozitivnega poslovanja. Dobiček naj bi do leta 2016 znašal nekaj manj kot 1,5 milijona evrov na leto, vsega pa bodo namenjali za investicije.