Tiskane izdaje
Ljubljana – »Problemov stanovalcev, ki svojih stanovanj in pripadajočih zemljišč še vedno niso vpisali v zemljiško knjigo oziroma niso vzpostavili etažne lastnine po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine, MOL ne more reševati namesto njih samih«.
To je na četrtkovi razširjeni seji mestnega odbora za gospodarjenje z nepremičninami odgovorila Simona Remih, vodja mestnega oddelka za gospodarjenje z nepremičninami (ORN), predstavnikom posameznih četrtnih skupnosti, ko so ti spraševali, kakšno pomoč lahko pričakujejo od predstavnikov mestne uprave pri reševanju problema parkirišč pred posameznimi večstanovanjskimi objekti, ki da jih stanovalcem skušajo s postavljanjem zapornic vzeti domnevno nezakoniti novi lastniki zemljišč.
Pomagajte si sami
Remihova je dala jasno vedeti, da bi bilo najbolje, če bi stanovalci čim prej začeli vlagati zahteve za vpis svoje etažne lastnine po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL), ki je bil sprejet leta 2008. To je namreč eno najboljših zdravil, da se jim ne zgodijo primeri, kot v BS 3, Gotski, Ob žici in v drugih ulicah, kjer so se na parkirišča, zelenice in druge površine okoli blokov in stolpnic kot sporni zemljiškoknjižni lastniki vpisali gradbena podjetja, ki so jih gradila, ali novi lastniki, ki so jih od njih celo odkupili (Giposs, Gradis, Bojan Gjura ...).
Čeprav je predsednica četrtne skupnosti Šiška Vesna Kos Bleiweis opozorila, da je pri divjem lastninjenju parkirišč, zelenic, parkov in celo cest najbolj izpostavljena Šiška in da se primer Gotske lahko že jutri ponovi v Ulici Ane Ziherlove, Vavpotičevi, Adamičevi, Rašiški ali kje drugje, pa ne četrtne skupnosti ne prizadeti stanovalci od MOL ne morejo pričakovati več kot le moralno podporo.
Predstavnica ORN je namreč povedala, da si MOL s pomočjo koncesionarja in zasebnega partnerja iz javno-zasebnega partnerstva (gre za LUZ, d. d., in LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d. o. o.) prizadeva najprej urediti evidence nepremičnin na 57 ljubljanskih katastrskih območjih (doslej jih je po izjavi Remihove obdelanih 25) in da bodo na tej podlagi skušali zaščititi javno dobro (ceste, parki, pločniki ...), ne pa pripadajočih zemljišč okoli hiš, ki naj bi bila last stanovalcev ali lastnikov lokalov.
Čeprav naj bi bilo večino zemljišč okoli stanovanjskih blokov možno vpisati kot lastnino stanovalcev brez večjih težav (v nepravdnih postopkih), pa se pravdanju povsod ne bo mogoče izogniti. Tu izstopata Giposs Gradbena podjetja Ljubljana, d. o. o., z direktorjem Davorinom Faganelom na čelu in podjetnik Bojan Gjura. Z njima se MOL in skupine stanovalcev iz BS 3 pravdajo za posamezna zemljišča v Šiški ali za Bežigradom že vrsto let (prve tožbe segajo celo v leto 2003). Zdaj so tu še stanovalci Gotske, jutri ...
Brez pravdanja ne bo šlo
Kot je razvidno iz nedavnega dopisa Davorina Faganela (v njem zanika, da bi se Giposs nezakonito vpisal na pet parcel v Gotski, kjer so parkirišča in zelenice), pa ni pričakovati, da se bosta Giposs in Bojan Gjura neodplačno in brez boja na sodišču odpovedala »svojim« zemljiščem ter jih prepustila MOL oziroma stanovalcem. Teh je samo v Šiški za osem hektarov. To dokazuje tudi eden izmed številnih sporov z njima, ki bi ga moralo ljubljansko okrožno sodišče obravnavati pred nekaj dnevi. Tega je namreč na novo dodeljena sodnica prestavila na 14. december, ker se mora najprej seznaniti z zadevo.
Upor stanovalcev Gotske
Kot je na seji omenjenega mestnega odbora, ki je bila v celoti posvečena »seznanitvi s problematiko parkirišč z vidika funkcionalnih oziroma pripadajočih zemljišč v okolici stanovanjskih sosesk ter predstavitvi smernic in politike MOL za reševanje te problematike« povedala Urša Ugrina, predstavnica stanovalcev iz Gotske ulice, si stanovalci ne želijo ničesar prilastiti, nikakor pa ne bodo dovolili »divjega zahoda«. V soseski z 212 stanovanji in Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše Ljubljana si želijo le, da jim sodišče prizna, da je 158 parkirnih prostorov njihovih in ne od Gipossa. Čeprav je Gipossov najemnik parkirišča (podjetje Tristan devetnajst) zapornice zaradi začasne odredbe in zahteve sodišča že spustil, pa se zavedajo, da jih čaka še hud boj do končne sodne zmage. Župana Zorana Jankovića je ob tem spomnila na obljubo, da bo pri predsedniku sodišča prosil za prednostno obravnavo njihovega primera.
Jazbinškov predlog
Stanovalcem Gotske in občini skuša pomagati tudi mestni svetnik Miha Jazbinšek. Za ponedeljkovo sejo mestnega sveta je pripravil osem strani gradiva za dodatno točko z naslovom »Predlog sklepa o ureditvi lastništva pripadajočih parkirišč k stavbam v Gotski ulici 9, 11, 13 in 18«.
Mestni svet naj bi sprejel štiri Jazbinškove sklepe. Bistveno je, da naj bi MOL predlagal razdružitev nepravdnega postopka N 615/2011 in da se ga vodi ločeno za parcelo 809/155, k. o. Dravlje, saj ta predstavlja obhišno zelenico, ki omogoča dostop in redno rabo le objektu Gotska 9, 11 in 13, ali pa se pridruži postopku za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo na tem naslovu, sama pa se iz postopka izloči kot nasprotna udeleženka.
V primeru preostalih parcel (809/173, 174, 200, 201, 202 in 203) pa bi se morala pridružiti nepravdnemu postopku za določitev pripadajočih zemljišč k stavbam Gotska 9, 11, 13 in 18 kot lastnica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana na Gotski 18. Zanj mora namreč imeti interes, potrebo in obveznost, da mu omogoči parkiranje ob njem.
Posledično naj bi iz tožbe MOL proti Gipossu izločili vseh sedem navedenih parcel oziroma bi morali omogočiti etažnim lastnikom Gotske 9, 11 in 13, da se udeležijo tožbe kot glavni intervenienti.
Jankovič noče Jazbinškove pomoči
Župan Zoran Janković pa je že dal vedeti, da Jazbinškove razširitve ponedeljkove seje njegovi svetniki, ki imajo večino, ne bodo podprli. Prepričan je namreč, da njegove službe že osem let bijejo hude bitke z Gipossom in drugimi uzurpatorji mestnih nepremičnin in da svetnikove pomoči in sklepov ne potrebujejo.
Tudi MOL ni nedolžna
Da na tujih zemljiščih »enkrat dela posel MOL, drugič Giposs ali kdo drug« kot trdi Miha Jazbinšek, se strinja tudi Peter Rondaij iz Četrne skupnosti Bežigrad in eden najvidnejših članov Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih blokov. Na odboru je dejal, da ima MOL v njihovem primeru zelenico ob stadionu za »svoje« zemljišče, hkrati pa jo je vložila celo kot stvarni vložek v podjetje Bežigrajski športni park, namesto da bi jo brezplačno prenesla na stanovalce z zemljiško knjižnim dovolilom. Ti jo imajo v uporabi že 80 let.
