Vrtičkarstvo: Razširjajo seznam zemljišč, pozabljajo pa na zasebna

Ljubljana – Ker se je leta 2009 sprejeti odlok o urejanju in oddaji vrtičkov pokazal za pomanjkljivega, želijo na občini z novim razširiti možnosti za izvajanje dejavnosti vrtičkarstva in omogočiti »učinkovitejše urejanje in oddajanje zemljišč« v občinski lasti.

Kot zatrjujejo na občini, se z novim odlokom – o osnutku bo v torek glasoval mestni svet – povečuje površina zemljišč, kjer bo mogoče izvajati vrtičkarstvo, saj se dodajajo kmetijska zemljišča, s čimer se »povečuje možnost za dvig ravni samopreskrbe«. Hkrati se dodaja možnost, da se območje lahko odda tudi neurejeno, v zakup pa se lahko odda tudi celotno območje, česar v doslej veljavnem odloku iz leta 2009 ni bilo. Na občini menijo, da bi ta možnost lahko pritegnila tudi zasebni kapital. Predlog novega odloka hkrati omogoča oddajo posameznega vrtička v zakup z neposredno pogodbo, s čimer se po mnenju MOL povečuje tudi učinkovitost oddajanja.

Za mnenje o spremembah smo vprašali člana sveta četrtne skupnosti Črnuče Franca Ulesa, ki je tudi predsednik odbora za urbanizem v ČS. Ules meni, da je razširitev zemljišč v novem predlogu »velik napredek« glede na veljavni odlok, ker se na seznam zemljišč, ki jih bo občina oddajala v zakup za vrtičke, dodajajo tudi kmetijska zemljišča, in ne več zgolj tista, ki so po prostorskih aktih namenjena za vrtičkarstvo. Ules pa hkrati opozarja, da bi morali biti tudi zasebni lastniki zemljišč udeleženi pri urejanju vrtičkarstva. »V Črnučah je predvidenih kar nekaj lokacij za bodoče vrtičke, a je večina zemljišč v zasebni lasti. Preden jih bo občina dobila v last, bo trajalo, ljudje pa želijo imeti svoje vrtičke čim prej,« pravi Ules. Po njegovem bi morala občina zato vključiti tudi zasebnike. Zato predlaga javno-zasebno partnerstvo, kar bi skrajšalo časovne roke, ki bi jih občina potrebovala za odkup zemljišč, ali pa da se lastniki zemljišč sami organizirajo in po kriterijih mestne občine urejajo vrtičkarstvo.

Zanimanje za vrtičkarstvo je veliko

Eden številnih meščanov, ki že vrtnarijo na zemlji v zasebni lasti, je tudi Rok, ki se z vrtičkarstvom ukvarja zadnji dve leti. Njegov vrtiček, ki leži v Savljah, meri 240 kvadratnih metrov, za najem zemljišča pa še z dvema prijateljema skupaj na leto plača 75 evrov. Kot pravi, se je za vrtičkarstvo odločil povsem po naključju, zato se pred tem tudi ni pozanimal na občini, kako je z oddajanjem občinskih zemljišč za potrebe vrtičkarstva. »Sedeli smo ob pijači in se pogovarjali o tem, da bi bilo dobro imeti vrtiček in obdelovati zemljo ter hkrati imeti prostor za kakšen piknik,« razloži Rok.

Zdaj si že drugo leto zapored pridelajo vsaj solato, blitvo, špinačo, česen in čebulo. »Prvo leto smo posadili vse mogoče, a smo potem hitro ugotovili, da če se hočeš z vrtičkarstvom resno ukvarjati, potrebuješ veliko časa, mi pa ga zaradi služb nimamo. Vrtiček sosedov, ki ga obdelujejo vsak dan že petnajst let, je neprimerljiv z našim,« pravi. Samopreskrba je zanj ključnega pomena, zato bi bilo dobro, da bi se vse zapuščene obdelovalne površine oddajale za namene vrtičkarstva. »Doma pridelana hrana je nekaj povsem drugega od tiste, ki jo kupimo v trgovini.«

Da zanimanje za vrtičkarstvo raste, se strinja tudi Franc Ules. »Po prostorskem občinskem načrtu iz leta 2010 je za vrtičkarstvo v Črnučah predvidenih kar nekaj lokacij. Interes krajanov je velik, a ti ne vedo, kje natančno so lokacije in kakšni so pogoji za pridobitev vrtička,« pravi in opozarja, da na levem bregu Save, potem ko so inšpekcijske službe oktobra 2008 odstranile nezakonito postavljene vrtičkarske ute, ker da bo občina tam postavila rekreacijski center z jezerom za veslače, ostajajo ruševine.

Občina naj konča, kar je začela

»Odstranitev vrtičkov je bila izvedena le delno. Ostale so ruševine, ki kazijo sicer lepo naravno okolje ob Savi,« pravi Ules. Črnuška četrtna skupnost je odstranitev ut takrat podprla. »Nekdanja občina Bežigrad je zemljišča ob Savi dajala v zakup za vrtičkarstvo, a pri tem ni predpisala kriterijev za vrtičke in ni izvajala nadzora. Posledice so bile katastrofalne. Nered, poseg v prostor, gradnja vikendov in tako naprej,« se spominja Ules in hkrati ugotavlja, da razmere, čeprav je občina začela prostor urejati, danes niso kaj dosti boljše. »Zdaj je vse zaraščeno. Če pa greste spomladi mimo, se vse vidi. Neurejeno je. Ene lope so porušili, druge ne. Naj opravijo do konca, kar so začeli,« opozarja Ules.

»MOL smo že večkrat pozvali, naj to uredi. To smo zapisali tudi v naših predlogih, ki jih za občino pripravimo vsako leto, a jih nihče ne upošteva. Kar zadeva četrtno skupnost, imamo sicer v statutu zapisano, katere so naše pristojnosti. Lahko svetujemo, predlagamo, odločajo pa drugi, in to je glavna napaka mestnega statuta, saj četrtnim skupnostim kot ožjemu delu lokalne samouprave ne daje nobenih konkretnih pristojnosti. Tudi pri sestavi odlokov ne.«

Župan je hotel narediti red

Zgodovina urejanja vrtičkov v Ljubljani sega v prvi mandat župana Zorana Jankovića, ki se je skupaj s podžupanom Janezom Koželjem odločil, da bo pri vrtičkih naredil red, in tako zmotil desetletja mirnega vrtnarjenja v glavnem mestu. V tistem času je bilo odstranjenih približno 1800 vrtičkarskih objektov na mestnih zemljiščih in še nekaj sto takih, ki so bili na državni ali zasebni zemlji.

Akcije odstranjevanja so potekale po vsej Ljubljani – ob Savi, pri pokopališču Žale, ob Vojkovi cesti, na Barju, na Dolgem mostu, v Podutiku in na Rakovi jelši. Ponekod so na zahtevo inšpektorjev vrtičkarji svoje objekte odstranili sami, drugod so potekale precej odmevne akcije rušenja, kot na primer leta 2008, ko je gradbena inšpekcija posredovala v enem večjih »vrtičkarskih naselij« v glavnem mestu, ob Savi v Črnučah.

A čiščenju vrtičkov ni sledilo to, kar je mestna oblast ves čas obljubljala: da bo vrtičke uredila sama in jih meščanom dala v najem. Konec leta 2009 in na začetku 2010 je sicer uredila vrtičke na dveh območjih – v Štepanji vasi in Dravljah (pri najemu so imeli prednost starejši občani z nižjimi prihodki), a to je bila le kaplja v morje nadomeščanja odstranjenih vrtičkov. V Štepanji vasi in v Dravljah so namreč uredili le 66 vrtičkov, nato pa so se vsakršne aktivnosti občine na tem področju tako rekoč ustavile, čeprav so leta 2010 v občinskem prostorskem načrtu zagotovili več lokacij za vrtičkarstvo na skupni površini 46 hektarov. Medtem pa so meščani sami znova začeli urejati vrtičke, tudi na nekaterih lokacijah, kjer so pred leti rušili. Le da si tokrat obdelovalci zemlje ne upajo več postavljati razkošnih objektov.

Brez denarja za urejanje vrtičkov

Tudi v proračunih za letošnje in prihodnje leto ni za urejanje mestnih vrtičkov namenjenega niti evra, se je pa v lanskem proračunu iz najemnin za vrtičke nabralo 67.700 evrov. Tako je MOL, kot kaže, v celoti opustila načrte z njihovim nadaljnjim urejanjem. »Odslej mi ne bomo izdelovali hišic in ograj. Postavil si jih bo vsak sam,« je ta teden povedal župan Janković in poudaril, da je njihova želja, da so vsi vrtički na območju MOL urejeni po vzoru tipskih vrtov iz Štepanje vasi. Kot določa osnutek odloka, bo župan sprejel pravilnik, s katerim bo določil pogoje ureditve vrtičkov. Predlagamo, da se na vseh kmetijskih zemljiščih omogoči vrtičkarstvo in da tudi zasebnikom omogočimo, da si sami postavijo vrtičke, je dejal Janković in dodal, da bodo kriteriji za najem manj strogi, kot so bili pri oddaji vrtičkov leta 2010. »Samopreskrba z uporabo vrtičkov je zelo zaželena, če se bodo ljudje za to odločili,« pravi župan.