Vsaka luknja ni primerna za bivalno enoto

Ljubljana – »V letu 2016 smo prejeli 143 vlog za dodelitev bivalne enote, dodelili pa smo jih 27. Na dodelitev najnujnejšega bivalnega prostora trenutno čaka 295 prosilcev.«

To je skrb vzbujajoč odgovor direktorja ljubljanskega stanovanjskega sklada Saša Rinka na eno od številnih vprašanj o tem, kako občina rešuje stanovanjsko stisko socialno najbolj ogroženih občanov, torej tistih, ki so iz različnih razlogov pristali na družbenem dnu. Njihovo število namreč iz leta v leto raste.

Ker smo na občinski spletni strani opazili dva razpisa za prodajo odvečnih nepremičnin (na Jesenkovi 4 za izhodiščno ceno 45.300 evrov prodajajo kletno stanovanje s 57 kvadratnimi metri skupne površine, na Tesarski 12 pa mansardno stanovanje s skoraj 26 kvadratnimi metri stanovanjske in pripadajočih površin za 43.700 evrov), se ob pomanjkanju neprofitnih stanovanj in najnujnejših bivalnih prostorov postavlja vprašanje, zakaj teh dveh stanovanj z nekaj minimalnimi vložki ne bi mogli preurediti vsaj v najnujnejša bivalna prostora.

Če dodamo še dejstvo, da sta zasebnika oktobra 2014 od občine odkupila propadajoče poslovne prostore na Trubarjevi 23 a in b in jih letos preuredila v ločena večstanovanjska objekta s približno desetimi manjšimi stanovanji, nam ne gre v račun, zakaj sta se njima izplačala nakup in preureditev objektov, občini in stanovanjskemu skladu pa se ne.

Sklad ni zasebnik

Rink je razložil, da strokovna služba stanovanjskega sklada po prevzemu nepremičnin – stanovanj in najnujnejših bivalnih prostorov – vedno najprej opravi ogled in izdela analizo vlaganj vanje in v skupne dele stavbe. Glede na primernost nepremičnine za stanovanjske prostore, morebitno spomeniško varstvo objekta, lokacijo, sredstva, potrebna za prenovo, ter upoštevajoč stanovanjsko politiko nato sprejme odločitev, ali bo nepremičnino prenovil ali prodal in s pridobljenim denarjem kupil oziroma z gradnjo zagotovil ustreznejšo in novejšo nepremičnino.

Po direktorjevem mnenju ni mogoče primerjati poslovnih odločitev zasebnih investitorjev (denimo nakupa poslovnega prostora na Trubarjevi 23 z namenom izdelave stanovanj) in poslovnih odločitev sklada, saj gre za različno poslovno usmerjenost. Zasebni investitor je najbrž nepremičnino kupil z namenom, da bo izdelal določeno število manjših enot, ki jih bo nato oddajal za tržno najemnino ali v turistične namene ali pa prodal. V vsakem primeru se bo zasebnemu investitorju naložba v nepremičnino povrnila v zelo kratkem času.

Sklad pa lahko prenovljeno stanovanje po stanovanjski zakonodaji odda le v neprofitni najem oziroma kot najnujnejši bivalni prostor, pri čemer je z neprofitno najemnino skorajda nemogoče povrniti visoke stroške naložbe v nepremičnino. Po izkušnjah JSS MOL, pravi Rink, so »za majhen denar preurejene nepremičnine« sicer primerne za začasno bivanje predvsem tik po prenovi, medtem ko pri stalni uporabi prepogosto ponovno zaznajo težave, ki pomenijo za uporabnika neprimerno kakovost bivanja, lastnik pa jih ne more odpraviti s posegi, ki bi bili ekonomsko upravičeni.

Rešitev v novogradnjah

Aprila 2011 je bilo na skladovem seznamu čakajočih za najnujnejši bivalni prostor 132 prosilcev (73 samskih, 35 z dvema članoma družine, sedem s tremi, 14 s štirimi in tri družine s petimi člani), pri čemer je čakalna doba samskih prosilcev na dodelitev enote narasla že na štiri leta in pol. In to kljub temu, da je na zadnji dan tega leta v 179 enotah mestnega stanovanjskega sklada bivalo 498 Ljubljančanov. Konec leta 2012 je bilo na seznamu prijavljenih 167 prosilcev, maja 2013 pa je imel sklad sicer že 223 najnujnejših bivalnih enot, število čakajočih nanje pa se je kljub temu dvignilo. Poleg že čakajočih so na seznam dodali 170 novih prosilcev.

Na seznamu čakajočih je trenutno malenkost manj kot tristo prosilcev. Ker je sklad lani lahko ugodil le petini vlog, nas je zanimalo, kako nameravajo ta problem reševati v tem in prihodnjih letih.

Rink je zagotovil, da bodo število bivalnih enot povečevali v okviru projektov novogradenj, prenov in nakupov, kot je načrtovano v predlogu stanovanjskega programa MOL za leti 2017 in 2018. Eden večjih projektov bo celovita prenova stavbe samskega doma na Knobleharjevi 24, kjer bodo pridobili 71 bivalnih enot. Z že začetimi projekti tako načrtujejo, da bodo prihodnje leto delež bivalnih enot v razmerju do stanovanj povečali in ga nato glede na druge stanovanjske enote vzdrževali na okvirno desetini stanovanjskega fonda. To po njegovi oceni pomeni povečanje skupnega fonda za približno sto bivalnih enot. Osnovno poslanstvo sklada pa bo še naprej zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj in s tem trajnega in varnega najema, kar začasne bivalne enote niso.