Vse več ljudi v duševni stiski išče pomoč v Posvetu

Ljubljana – Število svetovanj v centru za psihološko svetovanje Posvet na Mestnem trgu iz leta v leto narašča. Lani so svetovalnico odprli še v Kranju, želijo pa si, da bi to prepotrebno storitev v teh negotovih, stresnih časih vpeljali tudi v drugih slovenskih regijah.

Center Posvet v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora v Ljubljani deluje že dobrih osem let. Program svetovalnice ponuja individualno ali skupinsko obravnavo posameznikom, parom in družinam, ki doživljajo čustvene stiske in jih sami ne obvladujejo več, zato potrebujejo strokovno pomoč. Poleg svetovanja izvajajo mediacije in delavnice asertivnosti v medosebnih odnosih. Vsak dan imajo približno deset obiskov. V dobrih osmih letih so skupaj opravili več kot 13 tisoč svetovanj, je povedala psihoterapevtka Mojca Vatovec, poslovna vodja centra.

Destigmatizacija iskanja psihološke pomoči

»V spodbudo nam je podatek, da že polovica klientov prihaja na priporočilo naših nekdanjih zadovoljnih klientov, njihovih sorodnikov, prijateljev ... Tako veliko naredimo za destigmatizacijo iskanja psihološke pomoči,« ugotavlja Vatovčeva. »Ljudje se na nas obrnejo zaradi različnih čustvenih stisk, ki jih ne znajo ali ne zmorejo več reševati sami. Skoraj polovica jih prihaja zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih, torej med partnerjema, z otroki, tako mladoletnimi kot že odraslimi, in drugih težav v družini. Pogosto pridejo tudi zaradi ločitve ali smrti bližnjega. Petina klientov nas obišče zaradi različnih simptomov, na primer depresivnega razpoloženja, odvisnosti, psihoz, čustvenih motenj, tesnobe in strahov. Na nas se obračajo tudi ljudje, ki imajo težave na delovnem mestu, pri študiju, so telesno ali duševno bolni, izpostavljeni nasilju, imajo šibko samospoštovanje, žalujejo itn.«

Včasih se izkaže, da je stiska posameznika tako huda, da zahteva zdravstveno obravnavo. Takrat ga spodbudijo, da čim hitreje poišče pomoč v ustrezni zdravstveni ustanovi in začne z zdravljenjem v fazi, ko še ni potrebna hospitalizacija. Sogovornica ugotavlja, da je v tem pogledu vloga svetovalnice nadvse pomembna, saj pravočasno ukrepanje omogoča posamezniku, da ostane v svojem socialnem okolju in ni predolgo odsoten z dela, kar zmanjšuje finančne težave, socialno izključenost, možnost izgube zaposlitve, v najbolj skrajnem primeru pa deluje kot preventiva pred samomorilnim vedenjem.

Vpliv krize

Vatovčeva pravi, da pri delu s klienti svetovalci pogosto prepoznavajo povezanost osebnostne ranljivosti z družbenimi in ekonomskimi razmerami. Brezposelnost, finančna stiska, neenakost med ljudmi in nezmožnost vplivanja na razmere v marsikom vzbujajo občutke nesposobnosti, negotovosti, brezizhodnosti in obupa. Ti občutki pa negativno vplivajo na razpoloženje, samopodobo, odnose z bližnjimi in stopnjujejo možnost razvoja čustvenih stisk, odvisnosti, samomorilnega in impulzivnega vedenja.

V ljubljansko svetovalnico prihaja 82 odstotkov klientov, ki imajo v glavnem mestu stalno prebivališče, 1,9 odstotka jih je iz celjskega območja, odstotek iz osrednje Slovenije, drugi pa v Ljubljani študirajo ali delajo. Pet odstotkov klientov je iz Gorenjske, ti obiskujejo svetovalnico v Kranju.

O širitvi, ki bi bila zelo potrebna, na centru Posvet pravijo, da ni mogoča, dokler ne dobijo večje podpore ministrstev in lokalnih skupnosti. »Povečan obseg svetovanj v obeh svetovalnicah trenutno zmoremo le zaradi prostovoljnega dela in zmanjšanja plačil za svetovalno delo, kar se pa dolgoročno ne bo izšlo, ker si želimo obdržati visoko stopnjo strokovnosti našega dela,« razlaga vodja centra.

V svetovalnici zaposlujejo 2,2 svetovalca, pri čemer je eden zaposlen za polni delovni čas, dva za polovični in eden za petinski delovni čas, še dvanajst svetovalcev pa dela po podjemni pogodbi. Vsi so visoko usposobljeni strokovnjaki različnih smeri, psihologi, klinični psihologi, socialni in pedagoški delavci, ki imajo specialistična psihoterapevtska znanja.

Potrebujejo več sredstev

Svetovalnico letos, tako kot vsako leto, financira MOL s 106.000 evri. Od ministrstva za zdravje dobijo 21.500 in od mestne občine Kranj 2780 evrov. Ker pa število ljudi v stiski, ki prihajajo k njim, hitro narašča, so te vsote prenizke, poudarja Vatovčeva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je svetovalnico prva leta denarno podpiralo, je zdaj ne. »Naše delovanje ni sistemsko in trajnostno finančno podprto, žal se še vedno vsako leto prijavljamo na razpise in smo skupaj s klienti v negotovosti. Na žalost tudi ne spadamo v zdravstveno mrežo, čeprav že vseskozi delamo preventivno na področju duševnega zdravja. Na razpisih ZZZS še nismo dobili sredstev, čeprav smo se že večkrat prijavili. Kot društvo v javnem interesu imamo možnost, da nam davčni zavezanci namenijo do pol odstotka dohodnine,« razlaga vodja Posveta.

Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in svetovalnico Tu smo zate iz Celja so se letos prijavili na razpis za evropska sredstva Norveškega finančnega mehanizma, na rezultate še čakajo. Slovenija namreč potrebuje podobne svetovalnice tudi v vseh drugih večjih mestih.