Vse več pobud proti štiripasovni Dolenjski cesti

Škofljica, Ig – Na udaru se je znašel predlog ministrstva za infrastrukturo, da se s širitvijo Dolenjske ceste v štiripasovnico omogoči hitrejši pretok prometa od Škofljice do Ljubljane in obratno. Pri Slovenski in Ljubljanski kolesarski mreži opozarjajo, da bi s tem ukinili površine za kolesarje in pešce, kar je z vidika varnosti povsem nesprejemljivo. Po drugi strani pa Dars v Šmarju – Sapu napoveduje gradnjo avtocestnega priključka v smeri Ljubljane, ki bi lahko bistveno zmanjšal promet po Dolenjski cesti.

Ko je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napovedal širitev državne ceste od Rudnika do Škofljice v štiripasovnico, so se hitro začeli protesti kolesarjev in zagovornikov trajnostne mobilnosti. Kolesarji so zgroženi nad ministrovo napovedjo, da bodo ukrep za blažitev prometnih infarktov na Škofljici izvedli tudi na račun površin za pešce in kolesarje. Predsednik Slovenske kolesarske mreže Bojan Žižek poudarja, da spodbujanje avtomobilskega prometa ne bo rešilo težav, ki ga ta povzroča z zastoji, hrupom, onesnaževanjem in slabšo kakovostjo bivalnega okolja. Prav tako rešitev ni skladna s smernicami Evropske unije in njenimi načrti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

V Ljubljanski in Slovenski kolesarski mreži so tako prepričani, da je pravi korak krepitev alternativ avtomobilskemu prometu. To pa so rešitve, ki spodbujajo javni potniški promet in kolesarjenje na širšem območju ljubljanske regije. Med drugim predlagajo, da se zaključi gradnja kolesarske povezave od Škofljice do Prul. Enotni so, da nove štiripasovnice na Dolenjski cesti pač ne potrebujejo. Neuradno smo zvedeli, da so mogoči tudi protesti domačinov, če bo minister vztrajal pri svoji nameri. Predsednik krajevne skupnosti Lavrica Bojan Božič je povedal, da so se krajani na nedavnem zboru odločili proti štiripasovnici.

Ribnica kolesarje prosi za strpnost

Ribniški župan Jože Levstek je po drugi strani prepričan, da je edina prava rešitev za ureditev prometa na ljubljanski južni vpadnici, po kateri se vsak dan vozi več tisoč vozil iz kočevsko-ribniškega območja, gradnja obvoznice, ki pa ji okoljevarstveniki nasprotujejo. »Ker te prometnice za zdaj še ni mogoče graditi, je treba Dolenjsko cesto vsaj začasno spremeniti v štiripasovnico. Naši ljudje se vozijo na delovna mesta in v šole v neznosnih prometnih razmerah, zato vse prosim za vsaj malo potrpljenja, tudi kolesarje,« je za Delo povedal Levstek. Da bi kar najhitreje prispeli na cilj, vozniki ubirajo poti tudi skozi občino Ig, kjer zato zjutraj in popoldne vladajo nevzdržne prometne razmere. Tamkajšnji župan Janez Cimperman je prepričan, da je treba takoj umestiti obvoznico mimo Škofljice in Lavrice v državni prostorski načrt in se lotiti izdelave projektno-tehnične dokumentacije. Hkrati podpira začasno preureditev Dolenjske ceste v štiripasovnico.

Dars: Avtocestni priključek ne bo zmanjšal zastojev

Z Darsa so sporočili, da nameravajo v Šmarju – Sapu marca začeti gradnjo priključka za uvoz na avtocesto proti Ljubljani, saj je zdaj vključitev motornih vozil na avtocesto v tem kraju mogoča zgolj proti Obrežju. Naložba bo stala 7,7 milijona evrov in bo predvidoma končana leto kasneje. Romana Duša z avtocestne družbe je pojasnila, da so pri načrtovanju priključka upoštevali tudi najmanj ugoden scenarij, to je, da škofljiške obvoznice ne bo. Na podlagi že prej izdelanih študij za območje Škofljice menijo, da bo priključek delno razbremenil cestno povezavo skozi Škofljico, vendar verjetno ne bo v celoti odpravil zastojev.

Predsednik Cipre Slovenija in koordinator koalicije za trajnostno prometno politiko dr. Matej Ogrin je prepričan, da bi bilo najbolje Dolenjsko cesto spremeniti v tripasovnico z rumenim pasom za javni promet, pri čemer bi bilo poskrbljeno tudi za varnost pešcev in kolesarjev. Po mnenju direktorja Inštituta za politike prostora Marka Peterlina je napovedana gradnja avtocestnega priključka prvi in najpomembnejši ukrep, saj bodo iz Škofljice nanj zagotovo preusmerili tranzitni tovorni promet, s čimer bodo zastoje skozi Škofljico in Lavrico gotovo zmanjšali. Rešitev, ki ne upošteva kolesarjev in pešcev in s katero se jim celo jemlje prostor, je zanj povsem nesprejemljiva. Peterlin se za prometno ureditev Dolenjske ceste bolj nagiba k širitvi ceste v tripasovnico in uvedbo reverzibilnega pasu, ki se spreminja s talno signalizacijo. To bi pomenilo, da sta zjutraj proti Ljubljani odprta dva vozna pasova, v popoldanski konici pa dva v nasprotni smeri, pri čemer se pušča prostor kolesarjem in pešcem. Prepričan je, da se je treba o vseh možnih scenarijih še naprej pogovarjati in z vsemi vpletenimi doseči strokovno in družbeno sprejemljivo rešitev.