Vzhodno od centra: asfalt razpada, na kanalizacijo čakajo leta

Tudi to je »najlepše mesto na svetu«: Nova civilna iniciativa zaradi neuresničenih obljub o kanalizaciji. – Se Ljubljana konča za Kajuhovo ulico?

Objavljeno
11. april 2014 22.15
Luknjaste ceste v križišču Litijska–Parmska–Hruševska cesta, ki čaka na sanacijo v Ljubljani, 3. aprila 2014
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Tako kot po državi so tudi v glavnem mestu nekatere ceste v zelo slabem stanju. Po lanski hudi zimi je bilo letos za zimsko službo porabljenega veliko manj denarja, toda seznam odsekov, ki čakajo na sanacijo, je dolg.

Na eno takih cest je opozoril bralec iz Štepanjskega naselja, ki ni želel biti imenovan. Pravi, da je križišče med Hruševsko, Parmsko in Litijsko cesto v »katastrofalnem stanju, same luknje, razpokan asfalt in neprimerno za kolesarje ter nevarno za starejše, invalide in starše z vozički«. Stanovalci so se menda že obrnili na občino, kjer so jim odgovorili, da je sanacija tega odseka v načrtu, a bralec meni, da se prej lahko že kdo poškoduje. To je sramota za župana, ki se hvali z najlepšim mestom na svetu, je menil naš sogovornik, ki ima občutek, kot da območje od Kajuhove ulice naprej ni več Ljubljana.

Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) so odgovorili, da načrtujejo, da bodo »letos cestišče na območju Litijska, Parmske in Hruševske delno sanirali v okviru rednega vzdrževanja«. Kdaj natančno naj bi bila sanacija izvedena, nismo izvedeli.

Letos je sicer občina zaradi mile zime precej privarčevala pri stroških zimske službe, kar pomeni (seveda če ne bo ekstremnih zimskih razmer konec leta), da bo več ostalo za redno vzdrževanje. Lani je MOL za tekoče vzdrževanje občinskih cest koncesionarju KPL (oziroma njegovi hčerinski družbi KPL Rast, saj ima KPL blokirane račune) plačala 14,4 milijona evrov. V letošnjem proračunu je na tej postavki trenutno 12,1 milijona evrov.

Stanovalci tega širšega območja pa imajo dovolj čakanja tudi na kanalizacijo, ki jim jo mestne oblasti obljubljajo že več kot dvajset let. Zato so ustanovili civilno iniciativo za ureditev kanalizacije na Hruševski in Litijski cesti.

»Žalostno in nevzdržno«

Prepričani so, da so v Ljubljani to osnovno infrastrukturo že zdavnaj dobili precej težje dostopni predeli, kot je Hruševska cesta, in da ovir za gradnjo ne bi smelo biti. »Meteorna voda poplavi vse lastne greznice na območju Hruševske, ki jih imamo občani. Fekalije poplavijo skladišča, jaške, kleti ... in nastaja nepopravljiva škoda, predvsem pa se širijo smrad in nalezljive bolezni. Občani smo bili prisiljeni v nakup lastnih potopnih črpalk, ki pa niso rešitev problema,« so zapisali v civilni iniciativi, pod katero se je podpisalo več kot dvesto občanov.

»Žalostno in nevzdržno je, da se moramo ob vsakem nalivu spopadati s fekalijami v najlepšem mestu na svetu,« menijo in poudarjajo, da je ogroženo zdravje prebivalcev in predvsem otrok. »Prebivalci približno dvesto hiš smo tako na milost in nemilost prepuščeni sami sebi in črpanju vode na bližnja zemljišča, za katera nemalokrat plačujemo odškodnino.«

Ko je župan Zoran Janković maja lani skupaj z direktorjem Vodovoda-Kanalizacije Krištofom Mlakarjem predstavil časovni načrt gradnje kanalizacije v Ljubljani, je bil za Hruševsko cesto začetek gradnje določen za lanski avgust. Po tem načrtu bi morala biti gradnja končana v teh dneh. O začetku gradbenih del seveda še ni ne duha ne sluha. Na OGDP so sicer zatrdili, da se bo gradnja komunalne infrastrukture (poleg kanalizacije so predvidene obnova vodovoda, gradnja telekomunikacijske kabelske kanalizacije ter ureditev javne razsvetljave in cestišča) na območju Hrušice in Litijske ceste začela junija. A kot smo neuradno izvedeli, gradbenega dovoljenja še nimajo. Znano ni še niti, ali so zanj sploh že zaprosili, saj nam na občini včeraj niso odgovorili na vprašanja, kako daleč je projekt oziroma pridobivanje soglasij in dovoljenj.

Da bi bila napoved o junijskem začetku gradnje znova lahko le prazna obljuba, pa kaže tudi to, da še ni bilo objavljeno javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del. Ti postopki namreč od objave naročila do pravnomočne izbire ponavadi trajajo več kot dva meseca. Prav tako v občinskem proračunu ni najti postavke, na kateri bi bil zagotovljen denar za gradnjo kanalizacije na tem območju. Za investicije v mestno kanalizacijsko omrežje je sicer na voljo 2,7 milijona evrov, a za projekte na drugih območjih. Po oceni Vo-Ke iz decembra naj bi stroški gradnje ob Hruševski cesti znašali tri milijone evrov.