Za direktorska mesta kulturnih zavodov MOL ni konkurence

Ljubljana – Prihodnji teden bo dosedanja direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski prevzela vodenje Cankarjevega doma. SMG novega direktorja še nima, niti ni mestni svet pravočasno imenoval vršilca dolžnosti, zato je Cetinskijeva še naprej zakonita zastopnica zavoda, za opravljanje tekočih poslov pa je pooblastila svojega pomočnika.

Kot je pojasnil pomočnik direktorice SMG Tibor Mihelič Syed, takšno rešitev dopuščajo akti zavoda, »je pa to precedenčen primer, tako da smo ga rešili na podlagi dokumentov, na katere se moramo sklicevati«. Čeprav je zdaj naporno obdobje, ko je treba pripraviti program, to brezvladje po besedah Mihelič Syeda ne bo vplivalo na delovanje zavoda oziroma gledališča. Pričakuje, da bo v. d. imenovan na prvi seji mestnega sveta po njegovem konstituiranju, predvidoma v prvem tednu novembra. Najverjetneje bo to kar Mihelič Syed. Hkrati naj bi mestni svet začel postopke za objavo razpisa, na podlagi katerega bo izbran direktor s polnimi pooblastili.

Razpisi le formalnost?

V zadnjem letu sicer prav veliko zanimanja za direktorska mesta na občinskih kulturnih zavodih ni bilo. Mestni svet je letos za nov mandat imenoval pet direktorjev. V vseh primerih je šlo za ponovno imenovanje starih. To so direktorji Kinodvora (Nina Peče), Kina Šiška (Simon Kardum), Mestne knjižnice Ljubljana (Jelka Gazvoda), Festivala Ljubljana (Darko Brlek) ter Muzeja in galerij mesta Ljubljana (Blaž Peršin). Prvim trem se je mandat končal že spomladi, medtem ko sta bila Brlek in Peršin junija imenovana na zalogo, saj se jima mandat izteče konec decembra.

Pri tem je zanimivo, da je na štiri javne razpise, ki jih občina po zakonu mora izvesti, prispela le ena prijava, samo v primeru Mestne knjižnice sta bili dve. Težko bi rekli, da so bili razpisni pogoji zelo strogi; zahtevali so visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, poznavanje strokovnega področja dela zavoda, pet let delovnih izkušenj, od tega tri na vodstvenih funkcijah, ter znanje slovenskega in enega tujega jezika. Na naše vprašanje, ali konkurence za vodstvene funkcije pomembnih mestnih kulturnih zavodov ni bilo, ker se je v kulturnih krogih že vnaprej vedelo, da bodo stari direktorji ponovno imenovani, so na oddelku MOL za kulturo odgovorili, da so bili postopki in razpisi izpeljani v skladu z zakonodajo. »Dejstvo pa je, da je slovenski prostor dokaj omejen in nimamo velikega števila menedžerjev na področju kulture,« menijo in dodajajo, da »bi bilo odlično, če bi se na razpise javljalo več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje«.

Želja po čim več prijavah sicer ni razvidna iz obdobja zbiranja prijav, saj so bili vsi omenjeni razpisi objavljeni precej kratek čas, zgolj deset dni. Kot je v navadi, so bili objavljeni tudi na občinski spletni strani, toda po naših informacijah vsaj v primeru MGLM niti nekateri zaposleni na zavodu za razpis niso vedeli.

Svet ovrgel očitke o Brleku

Vse stare nove direktorje so sicer potrdili vsi pristojni organi. Tudi na mestnem svetu, ki odloča o imenovanju direktorjev zavodov, ni bilo izraženih pomislekov, razen v primeru direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka. Pri njem je opozicija opozarjala na opazen padec števila obiskovalcev v preteklih letih (podatki so prikazani v grafu), pa tudi na prijavo, povezano z Brlekovim delovanjem, podano protikorupcijski komisiji. S komisije so sporočili, da so jo res obravnavali, a so po predhodnem preizkusu ugotovili, »da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve iz pristojnosti komisije«. Direktor javnega zavoda namreč ni funkcionar, zato zanj določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne veljajo. Postopek so tako na KPK končali in prijavo odstopili v reševanje svetu Festivala Ljubljana. Po besedah predsednice Jadranke Dakić je svet zavoda očitke preveril, vendar nepravilnosti niso ugotovili.

Medtem ko mlada zavoda Kino Šiška in Kinodvor dosegata rast, pa tako pri Festivalu Ljubljana kot MGML podatki v zadnjih treh letih kažejo precejšen upad števila prireditev in obiskovalcev. Za MGML na oddelku za kulturo pojasnjujejo, da so se »razmere v zadnjih dveh letih precej spremenile pri zavodih, ki jih pretežno financira ministrstvo za kulturo, saj se je zmanjševal obseg sredstev za plače, materialne in programske stroške – zato tudi manjši obseg programa in posledično manjši obisk v MGML«. Dodajajo, da pri obisku razstav ter pedagoških in andragoških programih sicer število obiskovalcev v MGML raste.

Pri Festivalu Ljubljana pa se zmanjšuje delež lastnih prihodkov, kar je po oceni MOL predvsem posledica težkih gospodarskih razmer in zmanjšanja sponzorskih sredstev ter donacij. Pojasnjujejo, da je zavod izgubil kar nekaj stalnih sponzorjev, opazno pa je tudi nenehno zmanjševanje prihodkov iz naslova oddajanja prostorov v Križankah v uporabo drugim organizatorjem dogodkov. »Manjše število tovrstnih prireditev kot odraz ekonomske krize ne pomeni, da se je skrčil letni program zavoda Festival Ljubljana, ki se sofinancira iz proračuna MOL,« poudarjajo na občini in dodajajo, da sta tako Festival Ljubljana kot MGML v zadnjih dveh letih izpeljala zastavljen program dela.