Za dvorano za curling bo MOL izdelala še študijo

Ljubljana – Po uspešnem nastopu na evropskem prvenstvu se bodo igralci curlinga ta konec tedna pomerili na državnem prvenstvu – v Bratislavi. V Sloveniji namreč še vedno ni ustrezne infrastrukture za ta olimpijski šport. Tudi v glavnem mestu se – čeprav imajo že dve leti v predalu projektno dokumentacijo za dvorani za curling na kar dveh krajih – o najboljši lokaciji še odločajo.

Potem ko se je moška reprezentanca oktobra z zmago v skupini C uvrstila na svetovno prvenstvo skupine B, se ji je na tem tekmovanju, ki je potekalo konec novembra, s končnim petim mestom uspelo obdržati v tej skupini. »Na evropskem prvenstvu smo dobili zlato med državami, ki nimajo urejene infrastrukture za curling,« ob tem pravi generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler.

Kot nogomet na Barju

Državno prvenstvo mešanih dvojic, na katero po Riglerjevih besedah potuje 40 igralcev, pa bo ta konec tedna v Bratislavi. Pri nas namreč ni primerne ledene površine za izvedbo tekmovanj v curlingu, pravzaprav ni primerne infrastrukture niti za trening. »Igranje curlinga na hokejskem ledu je, kot bi igrali nogomet na Barju, na nepokošenem travniku, ali pa tenis na nepokošenem travniku. Ta šport zahteva specifično ledeno površino,« poudarja Rigler in pojasnjuje, da rezi drsalk v ledeni površini, namenjeni hokeju, lahko smer 20-kilogramskega kamna, ki potuje 50 metrov, spremenijo za več metrov.

Kot še pravi, se zveza ves čas trudi, da bi dobili ustrezno površino za treninge in da pobude pošiljajo na številne občine, poleg glavnega mesta tudi na Maribor, Jesenice, Bled, Velenje. Dodaja, da jim je pravzaprav vseeno, kje bi prišli do želenih dveh ledenih stez v velikosti 10 x 50 metrov, saj da je »vse bližje kot Bratislava ali Kitzbühel, kamor se zdaj enkrat na mesec reprezentanti vozijo na trening«.

Odgovora na vprašanje, v kolikšnem času bi lahko dobili primerne površine za trening, nima, saj večino objektov upravljajo občine, pravi pa, da so potrpežljivi. Poudarja, da gre za najhitreje razvijajoči se zimski olimpijski šport, ki je hkrati odlična rekreacija, tudi za starejše. Če bi imeli pri nas ustrezno infrastrukturo, poudarja, bi na primer denar, ki ga bodo ta konec tedna pustili v Bratislavi, ostal doma. Vendar priznava, da še vedno mnogi ne razumejo tega športa in da so prevečkrat deležni opazk o »pometanju na ledu«.

Primat ljubljanskih klubov

Med devetimi klubi, ki so člani Curling zveze Slovenije, so kar štirje iz Ljubljane. Toda v glavnem mestu se v zadnjih dveh letih na tem področju ni prav nič premaknilo. Sredi leta 2013 smo poročali o tem, da je ljubljanska občina v razmiku le nekaj mesecev naročila projektno dokumentacijo za dvorano za curling na kar dveh lokacijah – najprej za Stožice, nato pa v okviru prenove Hale Tivoli še za ta objekt. Dokumentacijo za obe lokaciji je pripravljal isti biro, Sadar-Vuga. Takrat smo se spraševali, zakaj je občina po tem, ko je bilo znano, da bodo v sklopu prenove Hale Tivoli za eurobasket (ta je kasneje padla v vodo) uredili tudi dvorano za curling, naročila še projektno dokumentacijo za Stožice (tako za gradbeno dovoljenje kot za projekt za izvedbo).

Vodja mestnega oddelka za šport Marko Kolenc je takrat naše pomisleke, ali ne bo šlo za nesmotrno porabljen denar, zavračal z navedbami, da »je razvoj tega olimpijskega športa v Sloveniji v velikem vzponu«, da »dvoran za curling v Ljubljani sploh ni« in da »bosta dve stezi, predvideni v Tivoliju, glede na hiter razvoj tega športa premalo, zato bo v prihodnje treba urediti še dve dodatni v Stožicah«.

Najprej projekti, potem študija

Spodbudne besede za igralce curlinga se odtlej niso uresničile. Ob tem, da se o prenovi Hale Tivoli sploh ne govori več, je tudi dokumentacija za curling v Stožicah obležala v predalih. Z nedavno sprejetimi spremembami občinskega prostorskega načrta so na občini možnost gradnje dvorane za curling izvzeli še iz območja športnega parka Kodeljevo. V odgovorih na pripombe zveze pa so zapisali, da se »igrišče za curling usmerja na lokacijo ob ledni dvorani v Zalogu, ki ima dovolj močan in velik sistem za hlajenje, na katerega bi se lahko priklopila tudi dvorana za curling«.

Je torej lokacija v Zalogu dokončna in to pomeni, da dvorani za curling v Tivoliju in Stožicah, za kateri so bili že izdelani (in plačani) načrti, nista več aktualni? »Lokacija ob dvorani Zalog je ena od možnosti. Na podlagi študije se bomo odločili, katera je optimalna,« nam je odgovoril Marko Kolenc. Potem ko že imajo dokumentacijo za gradnjo dvorane na dveh lokacijah, bodo na MOL delali študijo o najprimernejši lokaciji, s katero bodo najverjetneje izbrali tretjo. Kdaj bo izdelana ta študija, nismo izvedeli.

V zvezi z lokacijo v Zalogu Gregor Rigler pravi, da bi bila to racionalna rešitev, saj bi poleg sedanje dvorane, kjer igralci curlinga vadijo že danes, postavili še dve stezi za curling. In ponavlja, da si predvsem želijo dobiti ustrezno infrastrukturo, ne glede na to, kje v glavnem mestu ali kje drugje državi to bo. Dodaja, da bi občine v tem lahko videle priložnost, saj bi bila Slovenija priročna lokacija tudi za Hrvate, ki se tako kot naši igralci zdaj na treninge in tekme vozijo na sever.