Za gradnjo džamije zdaj ni več resnih ovir

Bo Islamska skupnost zmogla plačati komunalni prispevek? – Odlok o prepovedi pitja na javnih krajih zavrnjen.

Objavljeno
16. april 2013 01.15
Slovenija Ljubljana 4.2.2013 Lokacija nove dzamije na Kurilniski ulici Foto Joze Suhadolnik
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Mestni svet je s potrditvijo sprememb odloka o podrobnem občinskem prostorskem načrtu odpravil glavno oviro za vložitev projekta za gradbeno dovoljenje za islamski versko-kulturni center v Spodnji Šiški. Zdaj je začetek gradnje zlasti v rokah investitorja.

Da bi vendarle lahko nastal zaplet pred začetkom gradnje, je še pred sprejetjem dnevnega reda nakazal svetnik Zelenih Miha Jazbinšek. Predlagal je, da bi to točko umaknili z dnevnega reda, češ da še ni zrela za potrditev. Opozoril je, da je bila prošnja Islamske skupnosti v Sloveniji za oprostitev komunalnega prispevka vložena prepozno in da je zelo verjetno, da so kot investitorji morali kupiti preveč zemlje in jim zdaj manjka denarja za plačilo tega prispevka. Iz odloka je razvidno, da vrednost komunalnega prispevka znaša kar 1,84 milijona evrov (od tega 447 tisočakov za obstoječo komunalno opremo, za novo pa skoraj 1,39 milijona evrov).

Župan Zoran Janković je prelaganju točke na eno naslednjih sej nasprotoval, češ da se investitorju mudi vložiti zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. In večina je njegovo razlago podprla ter zavrnila Jazbinškov predlog.

Neuspešna opozicija

Značilnost celotne seje pa je bilo ostro nastopanje večine opozicije (prednjačila je SDS) in popolna neuspešnost, ko so nekaj predlagali ali nečemu nasprotovali. Jankovićeva LZJ jih je ob občasni podpori svetnikov iz vrst SD ali Desusa vseskozi gladko preglasovala.

Začelo se je že pri glasovanju o podelitvah letošnjih priznanj MOL. Jernej Pavlin iz SDS je dal vedeti, da je predlog Jurija Gustinčiča za častnega meščana zanje sporen, saj da gre za predlog, ki ljudi deli, ne pa povezuje. Zato je napovedal, da o tem kandidatu stranka SDS ne bo glasovala. Očitajo mu, da je bil v obdobju1948–1951 »šef agitpropa« in da ni podpiral osamosvojitve Slovenije oziroma da bi postala polnopravna članica Združenih narodov. Miha Jazbinšek se čudi, da izmed predlaganih kandidatov za častne meščane na koncu tako imenovana levica ni izbrala za našo osamosvojitev veliko zaslužnejšega Mirana Potrča.

Kljub ostrim verbalnim spopadom med Jerenejem Pavlinom in Mileno Milevo Blažić (LZJ) pa so na koncu Gustinčiča z večino glasov vseeno določili za častnega meščana (26 glasov za in dva proti). Štefka Drolc pa je dobila soglasno podporo vseh 34 glasujočih svetnikov.

(Ne)čisti računi

Enako je bil potrjen tudi zaključni račun za preteklo leto. Opozicija je v njem videla le zelo veliko slabega. Mirko Brnič Jager (SDS) je opozoril, da se občina ne odziva na razvojne potrebe mesta. Očital ji je, da se preveč zadolžuje, po drugi strani pa ima velike presežke le pri mestni redarski službi. Moti ga, da je mestna oblast zavračala vsa proračunska dopolnila opozicije, kot da zanje ni prostora v proračunu. Tudi pri gradbenih investicijskih projektih se mu zdijo cene previsoke in prevečkrat nadgrajene z dopolnili k pogodbam. Ne zdi pa se mu prav, da MOL svetnikom ne predstavlja in ne pokaže dokumentov zanje. Prepričan je še, da bi morala občina s politiko nižjih komunalnih prispevkov investitorje spodbujati, ne pa da jih že na začetku onemogoči z visoko finančno obremenitvijo.

Anže Logar (SDS) je dejal, da so bi bile razlike med načrtovanimi in dejanskimi prihodki prevelike in so znašale kar 52 milijonov evrov, kar da je še en dokaz, da je proračun MOL skoraj vedno prenapihnjen. Tudi zadolževanje prek (holdinga) javnih podjetij se mu ne zdi primeren način zadolževanja, temveč je le nekakšen obvod. Opazil je še, da ima MOL zelo različen odnos do tistih, ki jim mora plačati za opravljeno delo. Zelo redno plačuje podjetjem, kot so Dema plus, Gradis G ali Grep, spet drugi pa morajo čakati na svoj denar. Zoran Janković je bil zaradi naštetih trditev užaljen, češ da bi ga morali pohvaliti, ker mu je uspelo kljub vsem težavam dokončati kar 18 velikih projektov, ki jih je začel propadli SCT.

Dostop ostaja omejen

Čeprav novi odlok o urejanju prometa v MOL prebivalcem v peščevih conah prinaša nekaj več možnosti za dostop do svojih stanovanj z avti, pa se je njihov poskus, da bi prek stranke SDS z več dopolnili dobili možnost neomejenega dostopa do lastnih garaž in prebivališča (z dovolilnico) in več pravic pri dostavi, izjalovil. Četudi naj bi šlo za diskriminacijo teh stanovalcev z Ljubljančani, ki ne žive v takih conah, pri glasovanju niso dobili dovolj podpore.

Prohibicije ne bo

Na koncu so zavrnili osnutek odloka o prepovedi uživanja alkoholnih pijač na javnih krajih, ki ga je predstavila Mojca Dolinar (NSi). Četudi je trdila, da ne gre za prohibicijo in poseg v človekove svoboščine in pravice, temveč le za poskus omejevanja pijančevanja, hrupa, vandalizma in onesnaževanja Ljubljane, je večina podprla opozorilo predsednice statutarno-pravne komisije Maše Kociper, da bi bilo sprejetje takega odloka lahko sporno, saj v človekove pravice in svoboščine lahko posega le zakon, in ne odlok. Zanimivo je tudi mnenje sveta ČS Center, kjer so prepričani, da je osnutek odloka slab, saj da ponuja le sankcije, ne pa rešitev.