Za pomoč poplavljencem 440.000 evrov

Ljubljana – Svetniki so danes potrdili osnutka proračunov za to in prihodnje leto, a pripomb na pripravljena dokumenta je bilo veliko. Predlog proračunov bo pripravljen marca. Je pa že znano, da bo šlo iz proračunske rezerve za prizadete v lanskih poplavah 440.000 evrov.

Odlok o dodelitvi finančne pomoči za odpravo posledic škode ob lanskih poplavah so svetniki po hitrem postopku potrdili soglasno. Do pomoči so upravičene fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v MOL v stanovanju ali stanovanjski stavbi, za katero je bila prijavljena škoda ob poplavah oktobra in novembra lani in je bila ta ocenjena z aplikacijo AJDA, ter so lastniki, najemniki ali drugi upravičeni uporabniki stanovanja oziroma stanovanjske stavbe, ki ne sme biti črna gradnja. Upravičenci morajo vlogo za dodelitev pomoči oddati najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka na občinski oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo (Zarnikova ulica 3, Ljubljana). Priložiti morajo dokazilo o lastništvu, najemno pogodbo ali drugo dokazilo o pravici do uporabe stanovanja v času poplav ter za objekte, zgrajene po letu 1967, navesti podatke o gradbenem dovoljenju.

Upravičencem bo mestna uprava dodelila finančno pomoč v višini 30 odstotkov ocenjene škode na objektu po aplikaciji AJDA ali 250 evrov (če je to bolj ugodno za upravičenca), vendar največ 5000 evrov na stanovanje ali stanovanjsko stavbo. Gre za »blažitev finančne stiske«, je pojasnil vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus.

Vse niti v županovih rokah

Še pred tem so svetniki skoraj štiri ure razpravljali o finančnih načrtih občine v prihodnjih dveh letih. Osnutek proračun za letos določa v višini 395,2, za prihodnje leto pa 333,4 milijona evrov. Letos je tako načrtovanih nad sto milijonov evrov več prihodkov kot lani. »Zakaj tako visoko?« je v uvodu sama vprašala vodja oddelka za finance Urša Otoničar in pojasnila: »Ker se v letu 2015 končuje projekt Rcero (Regijski center za ravnanje z odpadki, op. p), za katerega je v proračunu predvidenih 80 milijonov evrov odhodkov.« Občina naj bi se letos zadolžila za osem milijonov evrov. Po besedah Otoničarjeve je dolg občine na zadnji dan preteklega leta znašal 119 milijonov evrov. »Zadolževanje ne bi bilo potrebno, če ne bi država zniževala dohodnine in drugih prihodkov,« je dejala.

Osnutka proračunov sta doživela veliko kritik opozicije. Svetnike SDS je najbolj zmotil uvodni del aktov, ki določa, da investicijski program potrjuje župan, ki lahko v določenih primerih tudi samostojno odloča o prerazporejanju sredstev. »Gre za najpomembnejše investicijske izvedbene dokumente, za katere je lahko pristojen samo najvišji organ oblasti, mestni svet,« je poudaril Mirko Brnič Jager, ki je menil, da je takšna ureditev v nasprotju z zakonom o javnih financah. Jernej Pavlin pa je ocenil, da »sta večji nadzor in večja transparentnost problem župana«. V SDS so predlagali, da tako v primeru prerazporeditev kot investicijskih programov pristojnosti prevzame mestni svet.

Svetnica SD Irena Kuntarič Hribar je ugotavljala, da je proračun izrazito nepregleden in da je polovica besedila v njem identičnega kot v proračunih za leti 2012 in 2013. Nekoliko bolj izkušeni kolega iz svetniških klopi Janez Moškrič (SDS) jo je podučil, da je »copy-paste« priprava proračuna stalna praksa v ljubljanski občini. Sicer pa je Kuntarič Hribarjevo najbolj zmotilo, da je pri proračunski postavki »aktivna politika zaposlovanja« predvidenih nič evrov. Predlagala je povišanje na pol milijona.

Na poplavne ukrepe pozabili

Več svetnikov je opozorilo na pomanjkanje sredstev za zagotavljanje poplavne varnosti glavnega mesta. Dragan Matić iz SMC je spomnil, da je mestni svet leta 2012 potrdil deset ukrepov za povečanje poplavne varnosti, ki naj bi jih izvedla občina – do konca leta 2014 – in katerih skupna vrednost je bila ocenjena na 7,2 milijona evrov. »Noben še ni bil realiziran. Po novih poplavah oktobra in novembra lani MOL namenja za poplave sedemkrat manj. Ti ukrepi so bili sprejeti v sodelovanju s stroko,« je poudaril Matić in dodal, da bi morali več denarja nameniti za investicije in da na občini radi med investicije štejejo kar sredstva, ki jih namenjajo za redno vzdrževanje vodotokov.

Nataša Sukič iz Združene levice je predlagala, naj občina poskrbi za več javnih kuhinj, Marija Horvat iz Desusa pa, naj se upokojencem prizna popust v višini njihove starosti. V NSi in ZL so se zavzeli za dodatna sredstva za urejanje kolesarske infrastrukture, tudi tokrat pa ni šlo brez obravnave zadolženosti občine. Anže Logar (SDS) je opozoril, da je zmanjševanje stanja zadolženosti občine zgolj navidezno, saj se po drugi strani bistveno povečuje zadolženost javnih podjetij v JHL, hkrati pa »MOL v zadnjem času najema le kratkoročne kredite – samo lani za 31 milijonov evrov – po veliko višji obrestni meri kot za dolgoročne«.

Svetniki Liste Zorana Jankovića (LZJ) tudi tokrat v razpravi niso sodelovali, je pa na nekatere kritike in predloge opozicije na koncu odgovoril župan in večinoma vse po vrsti zavrnil z utemeljitvijo: »V preteklih osmih letih je bilo narejenih več kot 1500 projektov, LZJ je trikrat zmagala in Zoran Janković je zmagal štirikrat.« Menil je, da četrtne skupnosti dobijo dovolj denarja – prek projektov, ki se evidentirajo pri drugih proračunskih uporabnikih. Glede kratkoročnih posojil je odvrnil, da je občina do konca leta poplačala vse, se je pa strinjal, da realizacija proračuna ne bo takšna, kot je načrtovana – ker sredstva za Rcero od države dobivajo povrnjene s polletno zamudo.

O vseh pobudah, pisnih in ustnih, bo sicer morala mestna uprava odločiti do prihodnje seje. Svoje pobude in pripombe so posredovali iz sedmih četrtnih skupnosti, in sicer Rožnik, Črnuče, Bežigrad, Šmarna gora, Šiška, Golovec in Šentvid. Pobudo, da se zagotovi več sredstev za novo telovadnico pri OŠ Maksa Pečarja, katere gradnja je v osnutkih predvidena šele v letih 2017 in 2018, pa je posebej predstavil predsednik sveta ČS Črnuče Smiljan Mekicar. Župan Janković mu je zagotovil, da telovadnica »bo«.