Za urejen promet na zeleni Vodnikovi

Urbani sprehodi v okviru globalne akcije »Jane's walk« bodo letos v 14 slovenskih mestih, v nedeljo v Ljubjani tudi v organizaciji lokalne pobude Uredimo Vodnikovo.

Objavljeno
05. maj 2016 19.39
Vodnikova rojstna hiša. V Ljubljani 28.1.2016[vodnik,domaćija]
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Letos poteka že deseta svetovna akcija Jane's walk, ki izvira iz Toronta, njen namen pa je popularizirati živost mest in povezanost prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci. Pri nas je tokrat napovedanih 21 sprehodov v 14 mestih, od tega sedem v Ljubljani.

Svetovna akcija, povezana s širjenjem dragocenih sporočil kanadske in ameriške novinarke in aktivistke Jane Jacobs, pri nas v organizaciji Inštituta za politike prostora (Ipop) poteka od leta 2011. V petih letih je bilo 73 urbanih sprehodov, udeležilo pa se jih je več kot 1400 sprehajalcev. Lani so slovenski organizatorji izvedli 22 sprehodov v 17 mestih. Vabljeni so vsi meščani, pomembno pa je tudi druženje in spoznavanje sosedov ter drugih prebivalcev.

Danes festival hoje

Današnjih pet sprehodov v Ljubljani bo potekalo v okviru festivala hoje, ki ga organizirata Ipop in kulturno društvo Prostorož skupaj z mestnim oddelkom za varstvo okolja, vsi pa se bodo končali v Savskem naselju, pred domom skupnosti. V Centru se bo urbani sprehod z naslovom Politično mesto začel ob 16. uri pred mestno hišo. V Bežigradu bo zbirna točka za Zeleno mesto ob 16.30 v križišču Vojkove in Baragove. V Šiški se bo pohod Bivalno mesto začel ob 16. uri pred Plečnikovo cerkvijo, v Mostah, kjer bo tema Industrijsko mesto, pa pred tamkajšnjo pošto ob 16.30. V BTC se bo pohod Potrošniško mesto začel ob 16.30 na Trgu mladih pred Cityparkom. Kot pravi arhitekt in vodja Ipopa Marko Peterlin, so želeli sprehodi na območjih, ki imajo glede na mestne predele različne značaje, kar izpostavijo, ko opazujejo okolico, dati vsakemu svojo temo in jih povezati v skupno rdečo nit.

Po Vodnikovi z arhitektoma

Jutri bo tematski sprehod na temo treh velikih arhitektov, ki so zaznamovali specifično obdobje v razvoju Ljubljane, Plečnika, Fabianija in Vurnika, v organizaciji Centra arhitekture Slovenije; zbor je ob 11. uri na Miklošičevem trgu. V nedeljo se bo v Zgornji Šiški ob 10.30 v križišču Vodnikove in avtocestnega obroča začel sprehod po Vodnikovi, ki ga pripravlja iniciativa Uredimo Vodnikovo, udeležence pa bosta vodila arhitekta Matevž Frančič iz iniciative in Marko Peterlin, ki stanujeta na tem območju.

Peterlin poudarja, da je glavni namen svetovne akcije ozaveščanje oziroma spodbujanje hoje po vsakdanjih opravkih. v mestu je namreč mogoče zelo veliko stvari opraviti peš, kar ima za nas in za mesto kup pozitivnih učinkov. Prav to pa je tudi dediščina Jane Jacobs, ki jo skušajo ohranjati skozi te organizirane urbane sprehode. Eden od namenov je oblikovanje konkretnih pobud za izboljšanje javnega prostora. Tako so denimo predlani na urbanem sprehodu v Tolminu ugotovili, da hendikepirani ne morejo priti do nekaterih javnih zgradb in so predlagali, kje bi bilo treba urediti klančine in druge dostope, občina pa je še isto leto to uredila.

Peterlinu se zdi pomembno, da se sprehodov udeležijo predstavniki občin, še posebno v manjših mestih večkrat pridejo tudi župani. Kot pravi, je v Ljubljani dinamika občinskih projektov nekoliko drugačna od pobud na teh sprehodih. Prvo leto so v ulici Pod hribom, ki je vzporedna z Vodnikovo, ugotavljali, kaj bi bilo treba narediti, in v pobudo vključili osnovno šolo Riharda Jakopiča, ki ima težave z varno potjo šolarjev. Na podlagi tega je občina ulico Pod hribom v enem delu zaprla in spremenila v enosmerno, s tem pa se je tranzitni promet močno zmanjšal. Peterlin poudarja, da so pomembni tudi majhni koraki, pri čemer upajo, da bodo čez čas izvedli še predvideno ureditev, ki je že napovedana.

Najbolj dejavno na probleme opozarja lokalna pobuda Uredimo Vodnikovo, ki je nastala novembra lani, z ureditvijo spletne strani (www.facebook.com/uredimo.vodnikovo/), in ima nekaj čez sto spremljevalcev. Prizadeva si za ozelenitev ter prometno in urbanistično ureditev Vodnikove ceste, za katero menijo, da je verjetno ena najzanimivejših in najpestrejših ulic zunaj mestnega središča; na detajle bosta omenjena arhitekta opozorila na nedeljskem sprehodu.

Gre za tipično mestno cesto s stranskimi vpadnicami, manjka pa ji značaj mestne ulice, kar tudi je, in to je treba uglasiti, poudarja Peterlin. Frančič pojasnjuje, da je Vodnikova zanimiva ulica, v osnovi zgodovinska, nato pa so jo doletele različne ureditve, kar se danes pozna. Vodnikova je bila artikulirana konec 60. let prejšnjega stoletja, nazadnje pa v 90. letih. Tako se vidijo vse napake modernističnih doktrin v nekdanjem vaškem središču, ko so bile nekatere hiše podrte in umaknjene nazaj. Naprej pa sledi modernistična ureditev mimo blokovskega naselja in tržnice Koseze. Tako se pojavljajo »različni konflikti v prostoru«. Ugotavlja, da je bila ena večjih napak modernističnih regulacij rušiti hiše in narediti ravne ulice. V resnici je treba prepoznati strukturo in prilagoditi cesto strukturi.

Zelo živa, a grda in nevarna

Frančič ugotavlja, da je Vodnikova zelo živa ulica, s trgovinami, lokali, šolami, vrtci, kulturnim in športnim centrom, restavracijo, tržnico, bolnišnico. Je pa zelo grda in nevarna, še posebno za otroke, ki obiskujejo osnovni šoli Valentina Vodnika in Riharda Jakopiča, saj sta ti šolski poti zelo neprijetni. Najhujše so težave s prometom. Pločnika ponekod ni, nekje je širok zgolj 20 ali 30 centimetrov. Kolesarska steza je speljana nevarno, v cikcaku med avtomobili in pločniki. Zlasti v delu od Vodnikove domačije proti centru, kjer je nekdanje vaško jedro oziroma predmestje s preloma 19. stoletja, so parkirišča urejena na neprimernih prostorih, prav pred kulturnim domom pa se pločnik zoži. Pri iniciativi opozarjajo tudi na odsotnost zelenja, po njihovem Vodnikova še posebno tam, kjer je bila v 60. letih regulirana, potrebuje zelenje, drevesa in drevored. To bi pripomoglo k zmanjšanju hitrosti, ublažitvi hrupa in s tem prijetnejšemu bivanju.

Kot pravi Frančič, so analizo problemov s seznamom svojih predlogov najprej poslali na šišensko četrtno skupnost, vendar so jih hitro odslovili. Nato so isti dopis poslali še na občino, na pobude meščanov, kjer so jim zgolj na kratko odgovorili, da dopis jemljejo na znanje. Vabila na nedeljski pohod so naslovili na vse pristojne na občini, tudi na župana. V prihodnjih letih si obetajo urejeno Vodnikovo. Po Frančičevih besedah bo proces verjetno trajal nekaj let, vendar je nekje treba začeti razpravljati, saj občina Ljubljano ureja samo v strogem središču, medtem ko so drugi predeli pozabljeni in zanemarjeni. Pri tem da vse več Ljubljančanov živi zunaj strogega središča. »Želimo si, da Ljubljana postane zelena prestolnica tudi tam, kjer živimo Ljubljančani,« sklene Frančič.