Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je skoraj pred letom dni sprejela dopolnitve odloka, ki razširjajo zaščiteno območje spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del za cerkev sv. Jerneja; v zadnjem času je temu nekoliko prisluhnila občina, inšpekcije pa si zatiskajo oči.
Parcele okoli cerkve sv. Jerneja so večinoma v lasti ljubljanske občine, ena, v velikosti 280 kvadratnih metrov, ki sega prav pred cerkev, pa je od leta 2011 po mahinaciji podjetja Giposs v zasebni lasti bližnjega frizerja, ki je tam podrl drevesa in uredil parkirišče z zapornico. Že junija so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) povedali, da »parkirišče pred sakralnim spomenikom degradira njegovo vizualno integriteto, zato je treba vzpostaviti stanje pred posegom«. Varuhi kulturne dediščine so od šišenske izpostava UE Ljubljana dobili podatek, da za vzpostavitev parkirišča (na parcelah št. 1047/4 in 1029/3, k. o. Spodnja Šiška) gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, zato so podali prijavo nelegalne gradnje na inšpektorat.
Humoristično čtivo
Tu pa se je zapletlo, nekateri strokovnjaki in poznavalci te problematike menijo, da inšpekcija za okolje in prostor ni strokovno opravila svojega dela, njihove odgovore na novinarska vprašanja pa so celo označili za »humoristično čtivo«. Poleti so nam na inšpektoratu za okolje in prostor odgovorili, da je bil 12. maja opravljen inšpekcijski pregled, na katerem je bilo ugotovljeno, da se na zemljišču s parcelno številko 1047/4 in 1029/9, obe k. o. Spodnja Šiška, ne izvaja gradnja oziroma ne predstavlja objekta oziroma parkirišča v smislu zakona o graditvi objektov. Ugotovili so, da ne gre za kršitev predpisov, zato ni razloga za nadaljevanje inšpekcijskega postopka in inšpektorica je postopek ustavila.
Ob tem smo jih opozorili, da se gradnja trenutno res ne izvaja, saj je bila že izvedena in končana (decembra 2011 in v začetku leta 2012) in če ni bila izvedena v skladu z zakoni, gre za črno gradnjo, kar bi na terenu morala ugotoviti gradbena inšpektorica. Ugotoviti bi tudi morala, da gre za legalno ali nezakonito grajeni objekt gradbeno-tehnične vrste. Lastnik, ki je po Gipossovi mahinaciji tam odkupil zemljišče, je namreč podrl drevesa in uredil parkirišče z zapornico. Pri tem je uničil parkovno površino za javno rabo v skladu z gradbenim dovoljenjem, po katerem bi morala biti urejena okolica spomenika Stare cerkve.
Brez dovoljenj in soglasij
Ob tem smo na inšpekcijo naslovili dodatna vprašanja in jih opozorili, da spreminjanje namenske rabe zemljišča ni dopustno brez gradbenega dovoljenja. Namembnost zemljišča, o katerem govorimo, je bila namreč po gradbenem dovoljenju parkovna ureditev v javni uporabi. Površina parkirišča je 280 kvadratnih metrov in presega 200 kvadratnih metrov, torej ga po površini ni mogoče uvrščati med nezahtevne oziroma enostavne objekte po Uredbi o razvrščanju objektov.
Opozorili smo jih, da v obravnavanem primeru tudi ni bilo pridobljeno nobeno soglasje, ne za gradnjo v območju kulturno varstveno zavarovanega objekta (Plečnikova dediščina, arheološka dediščina antičnega vodovoda itn.), za kar je pristojen ZVKDS, niti ne občinsko soglasje za priključek na Celovško cesto za uvoz v parkirišče, niti ne občinsko soglasje za gradnjo v varovalnem pasu občinske ceste. Prav tako tudi ni bilo pridobljeno soglasje ali dovoljenje za rušenje zelenice, ki je v preteklosti nastala kot javna zelenica. Inšpektorico smo prosili za argumentirano pojasnilo, z natančno navedbo zakonske podlage za ugotovitev, da v tem primeru ne gre za kršitev predpisov in na podlagi katere je ustavila inšpekcijski postopek.
Na inšpektoratu za okolje in prostor so nam pred dnevi odgovorili, da je bila posredovana dopolnitev prijave glede izvedenega posega na zemljišču s parcelno številko 1047/4 in 1029/9, k. o. Spodnja Šiška. Uveden je nov inšpekcijski postopek, v katerem bodo preverili skladnost gradnje z veljavnim upravnim dovoljenjem oziroma veljavno dokumentacijo. V primeru ugotovljene kršitve bodo izrekli ustrezne sankcije v prekrškovnem in inšpekcijskem postopku. Že v prejšnjem odgovoru pa so navedli, da se bo »inšpekcijski postopek nadaljeval skladno z zakonodajo in prioritetami dela gradbene inšpekcije z notranjo ureditvijo razvrščanja prijav po pomembnosti«. Na vprašanje, kdaj bo ta inšpekcijski postopek ponovno prišel na vrsto za obravnavo, pa nam niso odgovorili.
Inšpektorat za kulturo: uvedba postopka o prekršku ni več zakonita
Svojega dela pa ni ustrezno opravil niti inšpektorat za kulturo in medije. Odbor za lepšo staro Šiško Duo je namreč ta inšpektorat že leta 2012, ko je lastnik posekal drevesa in je tam nastajalo parkirišče, ta inšpektorat opozorilo na to in zahtevalo, da opravi strokovni nadzor in ustrezno ukrepa. Med inšpektorskim nadzorom so takrat ugotovili, da je bilo asfaltiranje izvedeno (takrat) izven območja zaščitenega kulturnega spomenika in da v kulturni spomenik (takrat) ni bilo poseženo, zato je inšpektorica ugotovila, da ni pravne podlage za ukrepanje.
Ker je že skoraj leto dni zaščita spomenika na bližnje parcele razširjena, nas je zanimalo, ali inšpektorat za kulturo in medije namerava ukrepati. Odgovorili so nam, da bi bila po mnenju njihove inšpektorice pred izvedbo teh del potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, saj gre za odstranitev zelenih predelov in njihovo nadomestitev z asfaltiranimi parkirnimi prostori, kar pa je, poleg izvedbe gradbenih del, ki so predmet predhodne pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi spremeba namembnosti, za katero je po določilih zakona o graditvi objektov prav tako potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. »Potrebnost pridobitve gradbenega dovoljenja pa je v pristojnosti gradbene inšpekcije, ki lahko v zadevi v okviru svojih pristojnosti poda utemeljen odgovor.«
Na vprašanje, ali namerava inšpekcija za kulturo in medije opozoriti inšpektorat za okolje in prostor na stvarne razloge za nadzor nad nedovoljeno gradnjo, so odgovorili, da niso pristojni za nadzor nad delom inšpektorata za okolje. Vprašali smo jih, ali inšpektorat za kulturo namerava proučiti vsaj pogoje glede soglasja zaradi varovanja arheološke dediščine, za katerega je pristojen, v bližini je namreč antični vodovod pod Šišenskim hribom in arheološko najdišče. Odgovorili so nam, da so bila dela res izvedena na manjšem delu območja zaščitene nepremične kulturne arheološke dediščine, ki teče v večkilometrskem širšem pasu trase antičnega vodovoda, ki je nadaljevanje vodovoda od Kamne gorice do Emone, in sicer brez predhodno pridobljenega kulturnovarstvenega soglasja. Za to je predvidena globa na podlagi zakona o prekrških. Vendar pa so bila dela opravljena pred toliko leti (štirimi, o. p.), da uvedba postopka o prekršku ni več zakonita. »V inšpekcijskem smislu posegov v zaščiteno arheološko območje, kjer se domneva, da se pod zemljo morda nahajajo arheološke ostaline, ni več mogoče vzpostaviti v prvotno stanje ali jih sanirati in situ.«
Nespuščena zapornica
Že dolgo pa je parkirišče tudi na občinskem zemljišču na levi strani cerkve, kjer je občina v začetku septembra postavila zapornico, vendar še ni spuščena. Na vprašanje, kdaj bo, so na mestnih oddelkih za gospodarske dejavnosti in promet ter za urejanje okolja odgovorili, da bo zapornica namenjena preprečevanju nedovoljenega parkiranja in bo preprečevala dostop nepooblaščenim uporabnikom. Parkiranje ob kulturnem spomeniku ne bo več mogoče, bo pa še naprej dovoljen dovoz na dvorišče večstanovanjskega objekta, kjer bodo lahko stanovalci parkirali, in omogočena dostava. Natančnejše rešitve pa so še v usklajevanju, zato zapornica še ni spuščena.
Stopnišče v planu del za leto 2016
Ljubljanski občini smo že nekajkrat postavili vprašanje, kdaj načrtuje tudi potrebno sanacijo stopnišča ob cerkvi, ki je v njeni lasti. Ker je območje s stopniščem zaščiteno, je toliko prej treba poskrbeti za zadostno vzdrževanje in sanacijo nepravilnosti. Izvijajo se z odgovorom, da je stopnišče v lasti MOL, vendar uradno ni javna površina in ni kategorizirana javna pot. Na vprašanje, zakaj stopnišče ni kategorizirano kot javna pot in ni opredeljeno kot javna površina, če je v javni lasti in je namenjeno vsem ter tudi zgrajeno za to, so odgovorili, da so v OPN MOL ID določene javne površine, ki so ena od mogočih podlag za razglasitev grajenega javnega dobra. Ureditev statusa grajenega javnega dobra ni predmet OPN MOL ID in se razglasi v posebnem postopku. V teku je projekt evidence nepremičnega premoženja MOL (ENP), ki na tem območju predvideva širši obseg javnih površin, kot je v veljavnem OPN MOL ID (tudi trg pred cerkvijo, dostopno pot in stopnišče). Predvideno je, da bo na podlagi projekta ENP tudi v OPN MOL ID dopolnjen prikaz javnih površin. Na dodatno vprašanje, kdo bo vzdrževal stopnišče, če ne lastnik, ki pa je MOL, so vendarle odgovorili, da bodo s koncesionarjem pregledali stopnice in morebitna potrebna vzdrževalna dela uvrstili v plan del za leto 2016, skladno z že določenimi prednostnimi nalogami.
Na vprašanje, ali MOL načrtuje tudi ureditev ustrezne drenaže ter odvodnjavanje izvirov vode iz Šišenskega hriba, ki povzročajo udor zemljišča in zamakanje v cerkev ter s tem nastajanje velike škode v notranjosti cerkve, za kar domačini menijo, da bi morala urediti MOL, se v JP Vodovod-Kanalizacija izvijajo z dogovorom, da na tem območju niso ugotovili nobenih posebnosti, obstoječa kanalizacija normalno deluje. Odvodnjavanje padavinskih voda iz objekta oziroma drenažnih vod pa je v pristojnosti lastnika objekta. Ob opozorilu, da gre za ureditev oziroma sanacijo obstoječe odvodne mreže zalednih vod na zelenici v javni lasti, tik ob zaščiteni stavbi cerkve, kar pa je občina dolžna sanirati, so odgovorili, da v okviru rednega vzdrževanja objektov in naprav padavinske kanalizacije na javnih kategoriziranih površinah načrtujejo izvedbo vzdrževalnih del na obstoječi padavinski kanalizaciji.
Reševanje stare zaščitene lipe
Pred dnevi pa so pred Staro cerkvijo vendarle odstranili zabojnike za smeti, ki so po mnenju nekaterih prebivalcev kazili podobo spomenika. Odbor za lepšo staro Šiško Duo je že pred dvema mescema dal pobudo za rešitev stare zaščitene lipe ob cerkvi. Včeraj so jo delavci podjetja Tisa obrezali. Zatrdili so, da so lipo obžagali po natančnih navodilih strokovnjakov, in sicer vse dele, ki so se že posušili. Na lubju odžaganih delov drevesa je videti, da so ga napadle glive. Če obrezovanje ne bo pomagalo, bodo čez leto dni morali staro drevo, simbol nekdanjih časov, požagati v celoti.
