Začasna ureditev za propadajoči Plečnikov stadion

Ljubljana – Plečnikov stadion, ki ima kar tri »bogate« lastnike, občino, Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije, nezadržno propada, saj ti ne poskrbijo niti za osnovno zaščito tega arhitekturnega spomenika. Trenutno je najslabše stanje ob Dunajski cesti.

Vsi, ki hodijo ali se vozijo po Dunajski cesti, tako še vedno lahko opazujejo razkrito streho nad nekdanjimi glavnimi vhodi za obiskovalce. V noči na 20. avgust je po ocenah ljubljanskih gasilcev, ki so takoj posredovali, močan veter razkril 250 kvadratnih metrov pločevinaste strehe. Nekaj pločevine so namestili nazaj, dele, ki so viseli ali padli na pločnik, pa zaradi varnosti odstranili. Malo zatem se je na strehi pojavila gradbena konstrukcija, ki pa na delavce zdaj čaka že poldrugi mesec.

Ko smo na propadanje spomenika opozorili ljubljanskega podžupana Janez Koželja, ki je ljubitelj Plečnikove dediščine in soavtor knjig o njegovem delu, nam je obljubil, da bo MOL poskrbela za najnujnejše popravilo strehe. A šele, ko smo ga opozorili, da občine pri osnovni skrbi za spomenik, ne bi smelo ovirati dejstvo, da je v družbi Bežigrajski športni park (BŠP) le manjšinska lastnica (lasti si zemljišče na severni strani). Če že večinski lastnik Joc Pečečnik in Olimpijski komite Slovenije kot drugi manjšinski lastnik zemljišč in spomenika nimata skrbnega odnosa do Plečnikove dediščine, pa ni opravičila za brezbrižnost občine. Ta bi morala redno odstranjevati tudi grafite na celotni opečnati ograji in kamnitih stebrih ob glavnem vhodu ter z občasnimi akcijami preprečevati zaraščanje nekdanje nogometne zelenice in tribun. S sopartnerjema ali brez.

Pojasnila BŠP

Maja Štefula iz družbe BŠP je na vprašanje, zakaj ne poskrbijo vsaj za osnovno zaščito spomenika in njegovo redno vzdrževanje, zatrdila, da so poškodovani del ostrešja in strehe stebriščne lope takoj po neurju začasno zavarovali z odrom (dež pa vseeno moči razkrite lesene dele strehe, op. a.) in znova prepleskali beljen pas stene, ki je stalna tarča vandalizma. Opravili so tudi ogled s predstavnikom Restavratorskega centra Slovenije in inšpektorico inšpektorata za kulturo in medije. Ugotovili so, da zgolj ponovno prekritje konstrukcije ne bi zadoščalo, ker da bo treba prej nadomestiti večino lesene konstrukcije na poškodovanem delu objekta. Po predračunu bi osnovna sanacija stala nekaj manj kot 32.000 evrov.

Glede na dejstvo, da je celotna konstrukcija stebriščne lope v podobnem stanju kot del, na katerem je avgustovsko neurje odkrilo kritino, v BŠP načrtujejo prenovo celotne stebriščne lope ob Dunajski in gloriete takoj, ko bodo zbrali denar. »Ker so dosedanja priprava projektne dokumentacije, številne študije in dolgotrajni sodni postopki družbo že dodobra izčrpali«, računajo, da bo glavnino zagotovilo pristojno ministrstvo.

Začasna ureditev

Do začetka gradnje stadiona bi bilo po oceni BŠP smiselno začasno urediti območje spomenika kot mestno rekreativno površino, na kateri bi občasno organizirali tudi večje prireditve. Po njihovi oceni bi minimalni stroški takšne ureditve znašali 645.000 evrov. S tem denarjem bi lahko opravili nujna dela za zaščito delov spomenika (stebriščno lopo in glorieto), ki bodo ohranjeni tudi med gradnjo, minimalno uredili talne površine, tribune, servisni objekt s sanitarijami in vhode na stadion.

Sicer pa 78 let star Plečnikov stadion sameva že šesto leto, njegove prenove pa tudi še ni na vidiku. Na septembrski seji mestnega sveta so le znova podaljšali družbeno pogodbo skupnemu podjetju BŠP (ustanovljena leta 2007), ni pa še rešen spor s stanovalci Fondovih blokov. Ti so namreč dosegli razveljavitev okoljevarstvenega soglasja, s tem pa (začasno) ustavili tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za novi stadion po Pečečnikovih zamislih.