Zaradi Ikee ustanovili civilno iniciativo

Ljubljana - Okoli osemdeset občanov se je v ponedeljek zvečer zbralo na igrišču ob Rožičevi ulici in podprlo ustanovitev civilne iniciative Zelena jama, v katero je vključenih pet ulic: Kajuhova, Kavčičeva, Vzajemna, Rožičeva in Cilenškova. Razlog? Napovedana gradnja trgovskega centra Ikea in skrb, da se bo z njo poslabšala kakovost bivanja v soseski.

Ljubljanska Ikea, ki naj bi jo po napovedih začeli graditi prihodnje leto, odprli pa leta 2018, bo na zahodni strani neposredno mejila na sosesko stanovanjskih hiš. Tamkajšnje stanovalce najbolj skrbijo nove povezovalne poti, na katerih se pričakuje veliko več prometa kot zdaj, zato bi se lahko poslabšali prometna varnost ter varnost otrok na območjih igrišč, vrtcev in šol. »Kako bodo naši otroci hodili v šolo po tako prometnih cestah?« je zanimalo eno od stanovalk, a je ostala brez odgovora – predstavnikov občine kljub povabilu na srečanju ni bilo. Poleg prometnih vprašanj stanovalce skrbijo vpliv hrupa in onesnaženje zraka, zmanjšanje vrednosti nepremičnin in nočna osvetlitev.

Kot smo že pisali, je občina na pobudo Ikee pri določanju pogojev urejanja prostora lani ubrala bližnjico in jih namesto v podrobnem prostorskem načrtu predpisala kar v bolj splošnem občinskem prostorskem načrtu (OPN). Možnost sodelovanja občanov pri pripravi sprememb je bila zato bistveno manjša, prav tako so bili manj obveščeni o načrtovanih posegih. Šele spomladi so tako najbližji stanovalci od občinskih predstavnikov poskušali dobiti več informacij, kakšne bodo spremembe v njihovi najbližji okolici oziroma kaj prihod trgovskega velikana pomeni za sosesko.

Molk občine

Stanovalci se ne strinjajo, da komunikacija s četrtno skupnostjo in občino poteka zelo dobro, kot je za Delo pred tedni zatrdil predsednik sveta ČS Jarše Bojan Hajdinjak. Že od sredine junija namreč čakajo na odgovore občine v zvezi s to problematiko. Da se nekatere aktivnosti izvajajo zelo nepregledno, je prepričan Darko Čavić, eden od v ponedeljek imenovanih članov upravnega odbora nove civilne iniciative.

Nekoliko bolj tekoče v zadnjih tednih poteka komunikacija z Ikeo. Toda na njihov zadnji dopis, v katerem so izrazili zaskrbljenost oziroma nasprotovanje predvidenim prometnim spremembam, so v podjetju odgovorili, da urejanje prometne infrastrukture ni predmet njihovega projekta: »Ta dela so v popolni pristojnosti MOL, zato se morate obrniti na njene predstavnike.« V Ikei sicer stanovalcem v dopisu zagotavljajo, da bodo z ureditvijo degradiranega industrijskega območja raven kakovosti bivanja ne le ohranili, temveč celo dvignili.

Stanovalce skrbijo predvsem tri točke: cesta na severni strani trgovine, kjer je predvidena rekonstrukcija krožišča pri Mercatorju z dograditvijo ceste in povezavo z Rožičevo. Tam zdaj vožnjo avtomobilom preprečujejo količki. Čavić meni, da bo rekonstrukcija Rožičeve izvedena že pred odprtjem Ikee, temu pa sosedje nasprotujejo, saj so prepričani, da bo imela trgovina dovolj dostopnih poti tudi brez te severne ceste. »Želimo, da ostane Rožičeva ulica še naprej pločnik do Mercatorja.«

Brez zemljišča ne bo parka

Druga sporna točka je predvidena dvopasovna cesta in parkirišče na zahodni strani trgovine, torej tik ob Cilenškovi ulici. Menijo, da je tam dopustno urejati le širši zeleni pas in intervencijsko cesto, ki ne bi bila namenjena vsakodnevnemu prometu. Da je predvidena takšna ureditev, so jim pred meseci zagotovili tudi na občini.

Tretja sporna točka pa je povezana z gradnjo južne ceste, ki bo podaljšala Kavčičevo ulico do Ameriške. To naj bi bila glavna dostopna pot do centra in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za trgovino. Tej cesti stanovalci ne nasprotujejo, jih je pa zmotila informacija, da MOL namerava kupiti le del zemljišča, potreben za gradnjo ceste, ne pa tudi zemljišča, kjer je po OPN predviden park. Ureditev parka je namreč po zagotovilih predstavnikov Ikee in občine pripravljena financirati Ikea. Če občina ne odkupi tudi zemljišča za park, parka ne bo, je prepričan Čavić: »Zahtevamo, da se odkupi celotno zemljišče in zgradita tako cesta kot park.«

Bo razlastitev upočasnila projekt?

Kot smo že pisali, mora zemljišča za javne ceste zagotoviti občina (gradila naj bi jih Ikea, za kar bodo morali z MOL še skleniti pogodbo o opremljanju), in tudi od tega je odvisno, kdaj bo odprtje trgovine. Toda občina ima z odkupom zemljišča za južno cesto, ki je v lasti podjetja Protect GL, ki je v stečaju, težave. Julija so na upravno enoto vložili zahtevo za razlastitev za del zemljišča, na katerem je predvidena cesta. Na občini so sicer zapisali, da so s stranko še vedno v stiku in se pogajajo. Za kvadratni meter so namreč pripravljeni odšteti le 60 evrov, stečajni upravitelj Veljko Jan pa celotno, približno 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče poskuša prodati po likvidacijski oceni vrednosti – 3,3 milijona evrov oziroma 190 evrov za kvadratni meter, s čimer bi poplačal upnike propadlega podjetja. Jan je v poročilu sodišču zapisal, da po njegovem mnenju ni pravne podlage za razlastitev, in poudaril, da vprašanje prodajne cene nepremičnin vpliva na to, ali bodo poplačane vse terjatve.

Poleg teh mora MOL odkupiti še več zemljišč ob Rožičevi in Kavčičevi ulici. Za te postopke na občini pravijo, da so z lastniki »v zaključni fazi dogovarjanja«. Dodajajo, da bodo zemljišča zagotovili tako, da »Ikea ne bo imela težav z otvoritvijo«. Kar je dvomljivo, saj se lahko razlastitveni postopki precej zavlečejo, občina pa bi svoje obveze morala izpolniti do sredine prihodnjega leta.