Zaradi varnosti igrišča in hiš podirajo tudi zdrave smreke

Ljubljana – Bralec nas je opozoril, da na hribu za cerkvijo sv. Jerneja v Šiški in za sosesko Stara cerkev, na obrobju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, na veliko podirajo drevesa. Nekatera je lani prizadel žled, med njimi pa so tudi povsem zdrave smreke.

Na ljubljanski enoti zavoda za gozdove so pojasnili, da je zavod v tem primeru izdal odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, ker so bili opozorjeni, da ima vrtec Hansa Christiana Andersena, in sicer enota Palčica na Vodnikovi cesti 2, prepoved uporabe majhnega igrišča zaradi nevarnega gozdnega drevja. Pooblaščenec za varstvo pri delu je namreč ugotovil nevarnost lomljenja po žledu poškodovanega drevja nad tem igriščem in odgovorne v vrtcu opozoril, da je treba stanje temeljito sanirati ter pridobiti ustrezno izjavo o varni uporabi igrišča.

Drevje je zaradi svoje starosti in velikosti ogrožalo tudi bližnje stanovanjske objekte, poleg tega je bilo na večji površini še precej poškodovanega drevja po lanskem žledu, je pojasnil vodja ljubljanske enote zavoda za gozdove Rok Havliček, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Povedal je, da so si območje ogledali skupaj s predstavnikoma občine in zavoda za varstvo narave. Za posek je bilo na terenu označenih 18 iglavcev in 35 listavcev. Večinoma je šlo za poškodovano drevje ali pa je bilo to nevarno za bližnje objekte. Zdrave smreke tako podirajo iz varnostnega razloga.

V krajinskih parkih prilagojeno gospodarjenje z gozdovi

Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba je bilo leta 1984 razglašeno za krajinski park, ki proti vzhodu poteka tudi ob jugovzhodnem robu parcele številka 1595/1, na kateri poteka sečnja. Na območjih, ki veljajo za naravno znamenitost, so krajinski parki ali območja gozdov s posebnim namenom, je sicer treba prilagoditi gospodarjenje z gozdovi. Kot pojasnjuje Havliček, na splošno veljajo usmeritve, da je treba ohranjati obstoječo gozdno površino, krepiti in ohranjati naravno drevesno sestavo in zgradbo gozda, upoštevati zahteve po dolgi proizvodni in pomladitveni dobi, s poudarkom na naravni obnovi gozda. V primeru nujne umetne obnove pa je treba saditi rastišču ustrezne avtohtone vrste. Ob poteh je treba ohranjati drevje nadpovprečnih dimenzij. Vendar pa je v primeru, ko nastanejo nevarne razmere za ljudi in njihovo premoženje, treba najprej zagotoviti varno okolje in šele nato upoštevati navedene usmeritve.

Opozarjanje na pomanjkljivosti

Rok Havliček pravi, da so bili že večkrat na tem območju in izvajalca opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Po končani sečnji, najpozneje do ponedeljka, bo zavod pred prevzemom opravljenih del preveril, ali je sečišče ustrezno urejeno. V nasprotnem primeru mora lastnik oziroma izvajalec odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Po podatkih iz zemljiške knjige sta v delu, kjer poteka sečnja, parceli s številkama 1495/2 in 1495/3 v lasti mestne občine, parcele s številkami 1495/1, 1495/4, 1495/5 in 1495/6 pa v lasti frančiškanskega samostana v Spodnji Šiški. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so na naša vprašanja o poseku gozda na hribu za Staro cerkvijo odgovorili, da se trenutno sečnja na omenjenih površinah v lasti občine ne izvaja.

Nasaditev nižje gozdne vegetacije

Na vprašanje, ali je na tem območju načrtovana nova zasaditev, Rok Havliček odgovarja, da mora ta površina tudi v prihodnje ostati gozdna, pred sečnjo pa se je tam že pojavilo mladje. Pravi, da bo nadaljnja usmeritev naravna obnova gozda. Če se bo izkazalo, da je naravna obnova močno ovirana, bo potrebna sadnja. Poudarek bo predvsem na vzpostavitvi nižje gozdne vegetacije in vzdrževanju stabilnega gozdnega roba, je pojasnil.

Povedal je še, da je lastnik tisti, ki izbere izvajalca, če del ne izvaja sam, in tudi odgovarja za izvedena dela. Na splošno se cene sečnje in spravila gibajo od 15 do 25 evrov na kubični meter. Če je treba izvesti dodatna, specialna dela, na primer sečnjo po sekcijah dreves zaradi visečega drevja nad objektom, pa so lahko tudi bistveno višje. Pojasnil je še, da je lani ljubljanska enota zavoda za gozdove pripravila več kot trideset različnih prispevkov, delavnic, izobraževanj za javnost, lastnike gozdov in šolsko mladino o pomenu gozdov in ohranjanju narave.