Zavod za gluhe bo zrasel za deset učilnic

Ljubljana – Na ljubljanskem zavodu za gluhe in naglušne, kjer imajo zaradi povečanega vpisa predvsem v prve tri razrede osnovnošolskega programa že nekaj let hudo prostorsko stisko, bodo končno lahko rešili svojo težavo. Vlada je odobrila denar za dozidavo in nadzidavo poslopja, gradnjo napovedujejo že jeseni.

Septembra v zavodu, ki deluje že vse od leta 1900, pričakujejo približno 300 vpisanih otrok, dokončno število bo znano, ko bo komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami odločila o vseh usmeritvah, je povedal direktor zavoda Boris Černilec. Načrtujejo 30 vpisanih otrok v vrtcu, približno 180 v osnovni šoli in nekaj čez 90 v srednji šoli. Struktura vpisanih otrok je že več let podobna, letos bo približno četrtina gluhih in naglušnih, polovica z govorno-jezikovnimi motnjami in četrtina avtistov. Vse večji je vpis v prve tri razrede osnovnošolskega programa, pravi direktor.

Z načrtovano dozidavo in nadzidavo stavbe bodo pridobili deset učilnic za vrtec in prve tri razrede osnovne šole ter pet kabinetov. Posodobili bodo tudi dosedanje prostore, da bodo bolj funkcionalni, uredili ločen vhod v vrtec in šolo, avlo z garderobami, skupni prostor v vrtcu, upravne prostore, ambulante ter nov vezni hodnik med objekti.

Strokovna pomoč na rednih šolah

V Sloveniji je približno tisoč gluhih otrok, v ZGNL jih je vpisanih okoli 80, kar je manj kot desetina. Večina je integrirana in obiskuje šolo v kraju, kjer živijo. Otroci z odločbo o usmeritvi imajo pravico do največ petih ur dodatne strokovne pomoči na teden, dvajset strokovnih delavcev, surdopedagogov in logopedov, ki delajo v mobilni službi zavoda za dodatno strokovno pomoč, jim v različnih slovenskih šolah zagotovi 450 ur strokovne pomoči na teden.

Gostujejo tudi v viškem dijaškem domu

V zavod prihajajo šolarji in dijaki iz osrednje Slovenije in z območja od Kranjske Gore do Sotle. Tisti od daleč pogosto bivajo v dijaškem domu, to šolsko leto bo tam 70 otrok v petih skupinah, še dve skupini s skupaj 20 otroki pa gostujeta v viškem dijaškem domu. Večinoma so dijaki, približno tretjina je osnovnošolcev. Čeprav se število otrok v domu že drugo leto povečuje, ga za zdaj ne bodo prenavljali.

Tečaji za slovenski znakovni jezik

Za izobraževanje gluhih in naglušnih pri nas skrbita še dve podobni ustanovi, v Portorožu in Mariboru, v katerih dajejo večji poudarek branju z ustnic, medtem ko je v ljubljanskem zavodu poudarek na učenju slovenskega znakovnega jezika. Od leta 1990 izvajajo tudi šeststopenjske tečaje znakovnega jezika, namenjene staršem gluhih otrok, učiteljem, vzgojiteljem, študentom, mladostnikom in vsem, ki bi se radi naučili tega jezika. Za tečaje je zelo veliko zanimanje, pravi direktor. Zavod, ki je samo eden od izvajalcev, jih na leto pripravi okoli deset, skupaj pa se jih udeleži celo dvesto slušateljev.

Korak naprej: priprava smernic

Černilec meni, da so smernice in izhodišča za delo z gluhimi in naglušnimi na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih pripravljajo na zavodu za šolstvo že dobro leto, velik korak naprej, toda do uporabe v praksi bo sledilo še nekaj stopenj. Smernice celostno urejajo to področje, med drugim iskanje najboljšega didaktičnega modela za delo z gluhimi s polževim vsadkom; več kot tristo Slovencev ima namreč polžev vsadek, kar je približno četrtina vseh gluhih, vendar so še vedno gluhi, čeprav slišijo, zato bi bilo dobro, da bi se učili tudi znakovnega jezika.

Celostna podpora pri šolanju in zdravstvu

Na ZGNL imajo 202 zaposlena, med njimi so štirje gluhi učitelji. Pri tem, da je čedalje več otrok s posebnimi potrebami integriranih v redne šole, Černilec vlogo zavoda vidi predvsem v tem, da gluhim in naglušnim, tistim z govorno-jezikovnimi motnjami in avtistom zagotavlja celostno podporo pri izobraževanju od prvega razreda do odrasle dobe, pa tudi podporo na zdravstvenem področju. Na zavodu imajo namreč zdravstveno enoto, ki vključuje različne specialistične ambulante, od otorinolaringološke do psihiatrične, prav tako izvajajo specialnopedagoške, psihološke, delovno- fizioterapevtske, logopedske in surdopedagoške dejavnosti.