Zdravju nevarni prašni delci: V dveh mesecih že skoraj dosegli letno mejo

Ljubljana – Na merilnem mestu ob Tivolski cesti so letos zaznali že trideset preseganj dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10 v ozračju; v preteklem letu so jih našteli 107. Po zakonodaji jih sme biti v enem letu največ 35. Boljšo podobo kažejo podatki merilne postaje za Bežigradom, kjer je bilo preseganj lani 27.

Težave ne le Ljubljane, ampak več slovenskih mest s preseganji mejnih koncentracij delcev PM10 v zraku so znane že več let. Sloveniji je tako grozila večmilijonska kazen, saj je evropska komisija zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje proti državi že vložila tožbo. A kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, so postopek vrnili na začetek, menda zaradi postopkovnih napak.

Komisija je tako proti Sloveniji (ter Latviji in Bolgariji) konec januarja znova začela postopek zaradi stalne slabe kakovosti zraka oziroma čezmernih koncentracij delcev PM10. Zapisali so, da je bil sprejet »nov pristop, s katerim naj bi države članice prisilili, da sprejmejo v prihodnost usmerjene, hitre in učinkovite ukrepe«.

Gre za majhne delce, ki povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in prezgodnjo smrt. Slaba kakovost zraka neposredno ogroža državljane, ki so izpostavljeni onesnaženosti z delci PM10, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah, poudarja komisija.

MOL proučuje odlok o načrtu za kakovost zraka

Ministrstvo za okolje je v preteklih mesecih vendarle naredilo korak naprej, saj so za posamezna mesta, ki se spopadajo s čezmernimi stopnjami PM10, končno pripravili odloke o načrtu za kakovost zraka. Potem ko so pripravo teh dokumentov napovedovali že vrsto let, je ministrstvo v začetku januarja dalo v javno obravnavo odloke za Celje, Kranj, Mursko Soboto in Novo mesto. Sredi januarja so končali tudi besedilo odloka za glavno mesto. Zdaj ga morajo na MOL dopolniti, nato bo dano v javno obravnavo, zadnjo besedo pa bo imel mestni svet.

Finančne zaveze

Odloki določajo približno štirideset ukrepov pri učinkoviti rabi energije, prometu in na drugih področjih. Pri učinkoviti rabe energije in spodbujanju obnovljivih virov so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij stavb, ki so eden od povzročiteljev čezmerne onesnaženosti zraka, ter optimalno upravljanje ogrevanja za posamezna območja mestnih občin, pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da bo posebna pozornost veljala izobraževanju občanov. Na prometnem področju so ukrepi namenjeni spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa ter integraciji mestnega in primestnega potniškega prometa. Posebne pozornosti bo deležno zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja ulic.

Večinoma gre za znane in večkrat poudarjene ukrepe, marsikatere od njih ima Ljubljana že v svojih strateških aktih, predvsem v lokalnem energetskem konceptu, sprejetem leta 2011, in prometni politiki MOL, ki je v veljavi od lani. Zato lahko morda še največ učinkov omenjenih odlokov prinesejo letni programi ukrepov – pripraviti jih bo morala država v sodelovanju z občino, tako vlada kot občina pa naj bi v proračunih zagotovili sredstva za njihovo izvajanje.

Za Bežigradom sprejemljivo, v Centru slabo

V Ljubljani sta dva kraja, na katerih med drugim merijo koncentracije PM10. MOL upravlja merilno postajo v križišču Tivolske in Vošnjakove ceste. Meritve tam kažejo izjemno slabo stanje. Merilno postajo so na tem mestu postavili leta 2009, prav lani pa so zaznali največ preseganj mejnih vrednosti. Leta 2010 jih je bilo 74, predlanskim 94, lani pa 107. Letos jih je bilo do nedelje že 30, in kot kaže, se tudi v tem letu, ki je bilo v EU razglašeno za »leto zraka«, ne bo mogoče izogniti rdečim številkam.

Boljšo podobo kažejo meritve za Bežigradom, kjer merilno napravo upravlja agencija za okolje (Arso). V nasprotju s postajo v Centru meritve tu niso neposredno izpostavljene prometnim izpuhom. Na Arsu pravijo, da gibanja koncentracij PM10 v zraku kažejo izboljšanje. »Po številu prekoračenj se je stanje glede na leti 2010 in 2011 izboljšalo. Dejstvo je, da so vrednosti prekoračene predvsem v zimskem obdobju, kar je povezano zlasti z vremenskimi razmerami, ki so bile lani ugodnejše: manj temperaturnih inverzij in megle, toplejše vreme,« je povedala Verica Vogrinčič z Arsa in dodala, da bo analiza podatkov, na podlagi katerih bodo znani razlogi za nižje vrednosti, pripravljena sredi marca.

Najbolj ogroženi tisti, ki živijo ob mestnih vpadnicah

Na oddelku MOL za varstvo okolja so stanje onesnaženosti za Bežigradom označili za sprejemljivo. Pravijo, da za Bežigradom »spremljamo povprečno onesnaženost, ki je značilna za večji del urbanega območja Ljubljane, medtem ko je merilna postaja Center v skladu z evropsko direktivo namenjena spremljanju stanja, ki je značilno za neposredno bližino večjih prometnic in vpadnic«. Tako so v oceni stanja zapisali, da je »obremenjenost z delci v urbanem delu mesta zunaj neposrednega vpliva večjih prometnic v skladu s predpisanimi normativi, ob vpadnicah in večjih prometnicah pa je obremenjenost z delci previsoka«.

Na občini priznavajo, da bodo za doseganje dolgoročnih pozitivnih učinkov pri omejevanju izpustov PM10 potrebna »velika prizadevanja«. Pri tem s prstom kažejo na promet, ki je »prvi in najpomembnejši onesnaževalec zraka«, uporabo biomase v individualnih kuriščih in dodatne ukrepe v kmetijstvu. Na naše vprašanje o načrtovanih ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka pa so med drugim postavili v ospredje krepitev javnega potniškega prometa, željo, da potisnejo osebni promet na obrobje mesta, in postopno zapiranje mestnega središča za ves promet.

Nevarno za ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja

In kako čezmerne koncentracije PM10 v zraku vplivajo na zdravje ljudi? Peter Otorepec z inštituta za varovanje zdravja je pojasnil, da vplive delijo na dva tipa prebivalcev – zdrave in tiste z boleznimi dihal ali srca in ožilja. Pri drugi skupini se v dneh, ko je delcev PM10 več, »bolezen lahko tako poslabša, da mora bolnik v bolnico ali celo umre«, več je srčnih infarktov in astmatičnih napadov.

Pri zdravih ljudeh pa se vplivi pokažejo po daljšem, deset-, dvajsetletnem bivanju v okolju s stalnimi preseganji mejnih vrednosti PM10. Sodeč po analizah takšna izpostavljenost skrajša življenjsko dobo, prav tako ljudje prej zbolijo za boleznimi dihal ter srca in ožilja. Pomembna skupina so tudi otroci, pri katerih so raziskave pokazale, da izpostavljenost visokim koncentracijam PM10 (na primer otroci, ki živijo ob prometnih cestah) tveganje za astmo poveča kar za polovico, še pravi Otorepec.