Tiskane izdaje
V prihodnjem letu je tako predvidenih 343 milijonov evrov prihodkov, leta 2018 pa nekoliko manj, 325 milijonov. Večina v mestnem svetu je pri tem podprla nekaj dopolnil župana Zorana Jankovića, medtem ko so vsa dopolnila opozicije zavrnili. Najdlje so svetniki razpravljali o dopolnilu NSi, da se več sredstev nameni za delovanje četrtnih skupnosti, pri čemer so v NSi predlagali, da se sredstva vzamejo glasilu Ljubljana. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je poudarila, da so nekatere četrtne skupnosti »že leta in leta zapostavljene«. S predlagano prerazporeditvijo se je strinjala tudi Nataša Sukič (Združena levica), ki je opozorila, da je glasilu Ljubljana namenjenih več sredstev kot za 17 četrtnih skupnosti skupaj: »Glasilo Ljubljana svojo porabo pojasnjuje v dveh stavkih, četrtne skupnosti pa na 60 straneh.«
Nihče od razpravljavcev sicer ni bil izrecno proti povečanju sredstev. Je pa Irena Kuntarič Hribar iz SD opozorila, da zaradi omejenih pristojnosti skupnosti denarja pogosto ni mogoče porabiti. Tudi samostojni svetnik Denis Striković je menil, da bi ob sedanjih pristojnostih s povečanjem denarja »dobili samo več piknikov«, in spomnil, da so že pred leti povečali sredstva za četrtne skupnosti za četrtino.
»Ni slabšega projekta,
»Katerikoli amandma, ki bi jemal sredstva garaži pod tržnico, bi bil sprejemljiv, ker je projekt tako slab,« je menil Anže Logar iz SDS, kjer so izračunali, da bi parkirno mesto v tej garaži stalo 62.000 evrov. Janković je menil, da gre za novo koalicijo SDS-SMC, ki želi ustaviti projekt garaže pod tržnico, in dejal, da bodo za to imeli možnost leta 2018, ko bodo volitve. Skladno s tem so ob koncu seje ukinili akt o javno-zasebnem partnerstvu za ta projekt, saj MOL zanj ni našla zasebnika, ki bi gradnjo financiral, občina pa se je tako odločila, da bo garažo pod tržnico in ureditev širšega območja financirala sama. Projekt je v proračunu ocenjen na 30,6 milijona evrov, ki naj bi jih občina zagotovila do leta 2020. Koliko parkirnih mest bo urejenih, še ni znano, saj mora MOL pred začetkom gradnje pridobiti še vrsto soglasij – predvsem soglasje kulturovarstvenikov bo določalo, na kakšnem območju bo gradnja sploh možna – če bo sploh možna.
Drobiž za starejše
Tudi pri dodatnih sredstvih za starejše so se kresala mnenja. SMC je predlagal dodatnih 157.000 evrov za oskrbo na domu, s čimer občini ne bi bilo treba zvišati cene storitve. Podoben predlog je dal tudi odbor za zdravje in socialno varstvo. Mojca Škrinjar (SDS) je poudarila, da gre za drobiž v proračunu: »Pri 344 milijonih nam problem dela 150.000 evrov.« A koalicija LZJ-SD-Desus je obe dopolnili zavrnila. Marjan Sedmak iz LZJ je menil, da je to treba urediti na državni ravni, in dejal, da že osem let čaka na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi rešil vprašanje neenakosti v Sloveniji.
Tako je koalicija podprla tudi novo ceno socialnovarstvene storitve pomoči na domu za družine. Za uporabnike to pomeni približno evro več za uro oskrbe na domu, kot so plačevali do zdaj, občina pa subvencijo znižuje s sedanjih 80 odstotkov na 75. Od 1. januarja bo ura oskrbe na domu, ki jo zagotavljata Zavod za oskrbo na domu in Zavod Pristan, v glavnem mestu tako stala 4,4 evra, ob nedeljah bo za uro treba plačati 5,7 evra, ob praznikih pa 5,9 evra. Vodja oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilka Klančar je povedala, da s predlagano ceno MOL ohranja eno najnižjih cen za uporabnike in da bodo tako omogočili 12.000 dodatnih ur pomoči na domu v letu dni.
Tivoli kot poligon za služenje?
Za upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je mestni svet Snagi podelil koncesijo za upravljanje. Nataša Sukič je predlagala, da se točka umakne z dnevnega reda, saj jo je zmotilo določilo, da je med viri financiranja javne službe navedena tudi »vstopnina na območje krajinskega parka«, ki jo določi mestni svet. Vodja oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Sršen je zagotovila, da vstopnine v park ne bo, in pojasnila, da določilo odpira možnosti, da upravljavec zaračuna vodene oglede, tematske poti ali vstop v posebne informacijske dele krajinskega parka. Sukičeva je menila, da je določilo preveč ohlapno: »V ZL odločno nasprotujemo odpiranju možnosti za zaračunavanje in s tem omejevanje dostopa na učne poti.« Opozarja, da je Jesenkova gozdna učna pot, ki je urejena na območju parka, prosto dostopna vsem obiskovalcem in »mora takšna ostati tudi v prihodnje«. Enako v ZL zahtevajo za morebitne nove učne poti in morebitne nove muzeje v naravi. »Javne površine ne smejo biti poligon za služenje denarja,« je opozarjala Sukičeva.
