»Zeleni nadzor« bi po vzoru Dunaja uvedli tudi v Ljubljani

Okoljski nadzorniki v MOL: Predlog je pripravljen, toda ovire so denar in kadri.

Objavljeno
12. marec 2014 17.16
SLOVENIJA,LJUBLJANA,17.05.2012.SMETI PRED GR, KI SO JIH PUSTILI MATURANTJE .FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO.
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – V avstrijski prestolnici so pred šestimi leti uvedli okoljske nadzornike, ki prebivalce opozarjajo in kaznujejo zaradi onesnaževanja okolja. Predlog o tem, kako idejo o »zelenem nadzoru« vpeljati v našem glavnem mestu, so pripravili tudi na mestni občini, kjer pa še proučujejo dejanske možnosti za njeno uresničitev.

Na Dunaju danes deluje štiristo okoljskih nadzornikov (50 za polni delovni čas, drugi pa to vlogo prostovoljno opravljajo poleg drugih obveznosti v mestni upravi), ki nadzirajo neprimerno onesnaževanje mesta. Gre predvsem za puščanje pasjih iztrebkov, odmetavanje cigaretnih ogorkov in smeti, nelegalno odlaganje kosovnih odpadkov. Od februarja 2008, ko so nadzorniki začeli delovati, se je količina nezakonito odloženih kosovnih odpadkov zmanjšala za 41 odstotkov, število zapuščenih nakupovalnih vozičkov za 45 odstotkov, količina odvrženih cigaretnih ogorkov za 31 odstotkov, pa tudi lastniki štirinožcev bistveno bolj vestno pospravljajo iztrebke. Kršiteljem namreč grozi denarna kazen 36 evrov.

»Dunaj je že bil čisto mesto, vendar so nekatera območja šepala,« se začetkov uvedbe okoljskih nadzornikov spominja Ulrike Volk s tamkajšnjega oddelka za gospodarjenje z odpadki, čiščenje cest in vozni park. Sami občani so zahtevali, da se v posameznih predelih naredi red. Kar 160 tisoč jih je podpisalo peticijo, naj mesto nekaj ukrene v zvezi s pasjimi iztrebki, pravi Volkova. »Takoj ko so se okoljski nadzorniki lotili dela, so se stvari začele izboljševati. Seveda redno obveščamo prebivalce o tem, kako delujejo, kakšni so rezultati, koliko je pritožb, kako so rešene. Vse je zelo pregledno, kar je zelo pomembno.«

V šestih letih so obravnavali 35 tisoč prekrškov, v 10 tisoč primerih so nadzorniki le izrekli opozorilo, 19 tisoč je bilo plačanih glob (v znesku 36 evrov), v šest tisoč primerih pa je zaradi neplačane globe mesto proti kršiteljem vložilo tožbo; pri tem je končna kazen običajno višja, lahko celo 2000 evrov. Na izrečeno kazen pritožbe namreč ni, če prebivalec meni, da prekrška ni storil, lahko to dokazuje s tožbo. Volkova poudarja, da so kaznovanje uvajali postopoma: najprej so kršitelje večinoma opozarjali, po kakšnem letu pa so bolj dosledno začeli izrekati tudi kazni.

Rdeči karton neučinkovit

Čeprav gre za represiven organ, ga podpira 85 odstotkov Dunajčanov. »Po pravici povedano, je bila že od začetka podpora med ljudmi tako visoka. Pred uvedbo te službe smo preverili mnenje javnosti in tako nekako zavarovali svoj interes,« pravi sogovornica, ki pa opozarja, da mora za uspešno izvedbo projekta svoje delo opraviti tudi mesto. Najprej je treba izboljšati lastne storitve: »S 13 na 18 tisoč smo povečali število košev za smeti in jih pobarvali z oranžno, tako da so bolj opazni, ter jih opremili s pepelniki za cigaretne ogorke. S petsto na tri tisoč smo povečali število avtomatov z vrečkami za pasje iztrebke. Pred letom dni smo uvedli aplikacijo, ki kaže lokacije teh avtomatov. Aplikacija ima že 13 tisoč uporabnikov. Tudi sami veliko več čistimo.« Recept za uspeh je tako po besedah Volkove: izboljšati lastne storitve, jih med občani promovirati in jih ozaveščati o pravilnem ravnanju, šele nato se lahko začne kaznovanje. »Pomembno je pridobiti soglasje prebivalstva pri uvedbi vseh teh novosti,« poudarja.

Zapleti se po njenih besedah dogajajo zelo redko. Uslužbenci mestne uprave, ki so se za delovanje kot okoljski nadzorniki javili prostovoljno, so se za to večinoma odločili, ker se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s kršitvami, kot se na primer nadzorniki pobiralcev smeti. Prej niso mogli ukrepati, zdaj pa kršitelje lahko kaznujejo. Brez uvedbe denarne kazni po mnenju Volkove ne bi mogli biti tako uspešni: »To smo poskusili pred letom 2008, ko smo nekaj časa uporabljali nekakšen rdeči karton, ki smo ga ob kršitvah pokazali ljudem. Vendar opaznejšega učinka ni bilo. Nedvomno je učinek večji, odkar imamo možnost izrekanja kazni.«

Ljubljana za višje standarde

Kot Dunaj tudi Ljubljana velja za razmeroma čisto mesto, ki pa se vendarle spopada z težavami. »Na inšpektoratu se vsakodnevno srečujemo s problematiko nedovoljenega odlaganja odpadkov, pasjih iztrebkov, lepljenja raznih plakatov na drevesa in drugo komunalno opremo. S tem se na območju Ljubljane ukvarja le šest inšpektorjev, dva nadzornika ter Snaga kot javno podjetje, ki izvaja javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Občani in obiskovalci so vse bolj zahtevni in si želijo bolj čisto okolje, kljub temu pa se je treba zavedati, da morajo zanj skrbeti sami. Ker nekateri tega ne počnejo, bi bilo nespodobno ravnanje treba zaznati, nanj opozarjati in ga tudi sankcionirati. Čeprav Ljubljana slovi kot čisto mesto, smo ocenili, da bi nov pristop – uvedba 'zelenih nadzornikov' – pripomogel k doseganju še višjega standarda v čistoči,« pravi vodja mestnih inšpektorjev Bogomira Skvarča Jesenšek.

Nekateri meščani in obiskovalci ne upoštevajo mestnih odlokov in ne čistijo pasjih iztrebkov, ne ločujejo odpadkov, dogajajo se poškodbe dreves (predvsem nedopustno sekanje), prav tako uničevanje uličnega pohištva in cestne opreme, nekateri imajo slab odnos do parkov in drugih zelenih površin, vedno znova pa se na fasadah stavb pojavljajo grafiti, pojasnjujeta Skvarča in mestna menedžerka Irena Razpotnik. »Zato je treba med ljudmi razviti soodgovornost in obuditi družbenost, razviti občutek pripadnosti mestu in pripravljenost za prostovoljni prispevek h kakovostnejšemu okolju vseh, ki delujejo v mestu.«

Brez napovedi o začetku

Sogovornici pojasnjujeta, da je predlog o uvedbi »zelenega nadzorništva« po dunajskem vzoru pripravljen, a da možnosti dejanske uvedbe tega sistema še proučujejo. Projekt je sicer omenjen v občinskem proračunu za letošnje leto, vendar omembe vredna sredstva zanj niso predvidena. »Izpeljava je odvisna od različnih dejavnikov, tudi od možnosti zaposlovanja v mestni upravi, ki pa je po zakonu o uravnoteženju javnih financ omejeno. Menimo, da projekt ima prihodnost, toda izpolnjeni morajo biti nekateri pogoji, zato o točnem času uvedbe še ne moremo govoriti.« Kako ta sistem deluje na Dunaju, so si štirje zaposleni na mestnem inšpektoratu ogledali že pred štirimi leti. Uvedba okoljskih redarjev oziroma zelenih nadzornikov je bila tudi ena od obljub v predvolilnem programu Zorana Jankovića za obdobje 2010–2014. A kot kaže, je malo možnosti, da bi bila do konca mandata uresničena.

Po vzoru Dunaja tudi na ljubljanski občini poudarjajo pomen obveščanja, ozaveščanja in spodbujanja k bolj »zelenemu« delovanju ter svetovanje in preventivo, ki mu sledi izboljšanje lastnih storitev in šele nato nadzor, preverjanje in morebitno kaznovanje. Skvarča in Razpotnikova pravita, da bi bilo smiselno sprejeti nov odlok, ki bi natančno določal pristojnosti zelenih nadzornikov, mestnih redarjev, četrtnih skupnosti in mestne uprave ter skladno z zakonodajo poenotil globe. Dodajata, da bi imeli možnost kaznovanja zeleni nadzorniki in redarji, preostali, torej predstavniki ČS, uslužbenci mestne uprave in prostovoljci, pa bi opozarjali in svetovali. »S takim načinom bi izboljšali videz in urejenost mesta ter posledično tudi kakovost bivanja.«