Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred dijaškim domom na Taboru, ob pešpoti na Vidovdanski cesti, je 32 šolarjev in dijakov včeraj že četrto leto začelo urejati urbani vrtiček. Letos so prvič posadili sadno grmičevje, rdeči in črni ribez, aronijo, šmarno hrušico in kosmuljo, pa tudi nekaj zelišč, jagod in zelenjave.
Vrtiček so sicer prvič vzpostavili že leta 2014, v okviru majhnega projekta s podporo ljubljanske občine in v povezavi z Mrežo šolskih ekovrtov, ki se je oblikovala na podlagi programa Šolski ekovrtovi, ki ga že šest let koordinira in strokovno podpira Inštitut za trajnostni razvoj (ITR). Že v prvem letu so na robu vrtička posadili vrtnice in sivko, na gredicah pa so sadili zelenjavo in zelišča, vsako leto nekoliko drugače. Kot pravijo na ITR, je cilj je pestrost, trajnostnost in čim manj dela z vrtičkom.
Jej lokalno, misli globalno!
Letošnja akcija sicer poteka v okviru evropskega projekta EAThink2015, katerega geslo je »Jej lokalno, misli globalno!«. Namenjen je ozaveščanju o globalnih povezavah na področju pridelave in potrošnje hrane. V triletnem projektu, ki se bo končal letos, sodeluje 12 evropskih držav in dve afriški. Mreža šolskih ekovrtov ima letos 111 članov, med njimi je približno četrtina vrtcev, 12 srednjih šol oziroma zavodov in 74 osnovnih šol. V Ljubljani je v mreži 21 šolskih zavodov: pet vrtcev, 11 osnovnih šol in pet srednjih šol. V okviru projekta EAThink pa sodeluje še dodatnih 40 šol, tako so v zadnjih treh letih skupaj imeli od 110 do 150 članov, pravijo na ITR.
Solato iz regrata so jedli vsi
Pri urejanju urbanega vrtička pred Dijaškim domom Tabor so sodelovali učenci tretjega razreda OŠ Majde Vrhovnik ter četrtega in petega razreda OŠ Mirana Jarca ter dijaki Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra in Srednje trgovske šole Ljubljana. Marija Munda, mentorica šolskega ekovrta na OŠ Mirana Jarca je povedala, da so vrtiček uredili na zapuščenem šolskem vrtu in ga urejajo že šest let. Vsako leto ga dopolnijo s čim novim. Pri tem jim pomaga ITR, MOL pa jim je dvakrat namenila po 400 evrov, da so lahko nakupili orodje, semena in sadike. Lani so posadili tudi slivo, dve jablani in češnjo. Lani, ko je učila peti razred, so z učenci hodili na vrt tudi med poukom naravoslovja in gospodinjstva, drugače pa vrt urejajo v okviru interesne dejavnosti po pouku, sodeluje približno 20 učencev. Pri težjih delih, kot je kopanje jam pri pripravljanju gred po načelih permakulture, sodelujejo tudi učenci 8. in 9. razreda.
Pravi, da otroci radi delajo na ekovrtu, ko sadijo rastline, spremljajo vsak listek, ki požene in opazujejo, kako rastlina raste. Vendar pa je potrebna ustrezna organizacija, pri čemer ji pomaga kolegica. Predvčerajšnjim so nekateri zalivali rastline, drugi so pleli plevel in presajali rastline, tretji so nabirali cvetov vijolic in regrata za čaj. Ugotavlja, da se otroci začnejo zavedati ekološke pridelave in spremenijo odnos do hrane. Pred kratkim so nabrali regrat in naredili solato s krompirjem in jajci; vprašanje je, če bi jo jedli doma, a v šoli so jo jedli vsi, nekateri sicer samo nekaj grižljajev, nekateri pa so pojedli vse.
Šolski med za zajtrk
Dijaka iz srednje trgovske šole Ljubljana sta povedala, da na šolskem ekovrtu gojijo paprike, jagode, posadili bodo še maline, paradižnik in krompir. Gojijo tudi čebele. Vrt urejajo takrat, ko se dogovorijo, največkrat po pouku ali pa takrat, ko imajo kakšno nadomeščanje. Vsak teden pa imajo po sedmi uri tudi čebelarski krožek. Med, ki ga pridelajo, jedo za šolski zajtrk.
Zelo radi urejajo šolski ekovrt
Učenci iz OŠ Majde Vrhovnik so povedali, da zelo radi urejajo šolski ekovrt, gojijo mak, meto, meliso, sadili so zvončke, trobentice, žafran in druge spomladanske cvetice, pa tudi jagode. Interesno dejavnost šolski ekovrt imajo ob torkih po pouku. Poskusili so že korenček, ki so ga pridelali na vrtu, pa tudi lešnike in paradižnike, zdaj pa se odločajo, če bodo vrtu dodali še kaj novega.
Kreativnost pri oblikovanju vrtnih obrob
Šolam, učencem in mentorjem pri oblikovanju šolskih ekovrtov pomaga zunanja strokovna sodelavka ITR Jožica Fabjan, permakulturna strokovnjakinja. Spomladi, v času vegetacije, imajo delavnice na terenu, lani so na primer oblikovali različne oblike gred in jih opremili z vrtnimi obrobami in palisadami, pri čemer so bili učenci in dijaki zelo kreativni. »Pomembno je, da da otroci pridejo do samospoznanja, da je v naravi treba delati z naravo. S palisadami smo dobili čudovite oblike gred, od okroglih, do raznih posnetkov živalic in rastlin. Včasih v tla vrišemo tudi simbol šole in barvno upodobimo kakšno rastlino. Namen je, da se otroci v naravi sprostijo in spoznavajo, da je delo na vrtu, z rastlinami, v veselje in užitek. Tako postaja tudi njihov pogled na življenje bolj optimističen, in jim je lažje, ko spet sedejo za računalnik in pridobivajo novo znanje, ker so ta dih narave prinesli s seboj tudi v zaprt prostor.«
Vrtiček lahko uredi vsaka šola, tudi na strehi
Pravi, da je pri nas malo mestnih šol, ki nimajo rodovitne zemlje, okolica šol pa je v primerjavi s tujimi zelo lepo urejena, vendar je bolj parkovnega značaja. Na šolskih površinah pa je manj tistih rastlin, ki nam dajejo tudi hrano. »Šolski ekovrtovi so bili osnovani z namenom, da prinesemo pridelovanje hrane v urbana okolja. Če pa je šola na primer obdana z betonom, kot na primer OŠ Vič, izberemo omejene prostorčke v posodah in gajbicah ali celo na strehi.« Tak primer Srednja trgovska šola v Ljubljani, ki ima vrt na strehi. Fabjanova pravi, da je okoli šole vedno toliko prostora, da lahko gredice postavijo zunaj. Tudi v notranjih prostorih pa lahko uporabijo na primer zaprte tipe kompostiranja, čez zimo tako pridejo do kompostne zemlje, ki jo februarja že lahko uporabijo za gojenje sadik v zaprtih prostorih. Konec aprila pa jih prenesejo v zunanji prostor. Na voljo je veliko različic in vrtiček lahko uredi prav vsaka šola. To pa je odvisno predvsem od vodstva šole in njegovega pogleda na življenje. Pravi še, da odkar se je način prehranjevanja spremenil, so vrtovi okoli šol precej izgubili svojo funkcijo. ITR pa je z mrežo ekovrtov spomnil tudi na pomen samooskrbe.
Varna hrana iz šolskih vrtov
Vsako pomlad in jesen organizirajo celodneven nacionalni seminar za mentorje, pa tudi več regijskih permakulturnih in ekovrtnarskih delavnic. Mentorje tudi prek spletnega portala spodbujajo k vključevanju šolskega ekovrta v pouk. Šolam in vrtcem, ki so izpolnili osnovna merila programa, podeljujejo znak Šolski ekovrt. V sodelovanju s pristojnimi državnimi institucijami so razvili sistem, s pomočjo katerega članom pomagajo izpolniti zahteve za uporabo varne hrane iz šolskih ekovrtov. Šolam in vrtcem, ki so člani mreže, pa omogočajo izmenjavo izkušenj, prek mednarodnih projektov pa tudi stike in informacije z učitelji iz drugih držav.
V okviru evropskega projekta EAThink2015 so lahko šolam ponudili še dodatne dejavnosti. Lani so izvedli 62 delavnic globalnega učenja na šolah ter 10 delavnic državljanskega novinarstva. Petnajstim šolam so omogočili obisk ekološke kmetije, 56 šolam pa so pomagali vzpostaviti ali nadgraditi šolski ekovrt. Letos bodo to omogočili še 44 šolam. Med drugim so konec marca končali tudi video natečaj na temo projekta za učence in dijake. Zmagovalni video »Dovolj!« bo v začetku maja na ogled tudi v profesionalni produkciji.
