Tiskane izdaje
Predsednik ČS Sostro Janez Moškrič je na inšpektorat za kmetijstvo in okolje že 20. in zatem še 30. junija poslal dopis, da je svet te skupnosti ugotovil, da v kamnolomu v Sadinji vasi odlagajo velike količine odpadkov z gradbišča ob Parmovi ulici. Menijo, da jih odlagajo nezakonito, češ da kamnolom ni opremljen kot odlagališče odpadkov, kakor določa uredba o teh odlagališčih.
Zato je četrtna skupnost opozorila, da gre za nespoštovanje predpisov pri izvajalcih izkopov in KPL kot koncesionarju in upravljavcu kamnoloma. Zaradi odlaganja odpadkov naj bi bila po njihovem prepričanju ogrožena preskrba okoliških vasi s pitno vodo, zaradi potencialnega onesnaženja podtalnice pa tudi zdravje okoliških prebivalcev.
Zato so zahtevali, naj inšpektorji ukrepajo oziroma ustavijo nadaljnje zasipanje oziroma zahtevajo, naj upravljavci kamnoloma uredijo odlagališče odpadkov, kakor nalaga državna uredba. Prav tako so hoteli, da ČS Sostro v tej zadevi dodelijo status stranke v postopku.
Povečan promet tovornjakov, ki v kamnolom dovažajo črn material s Parmove ulice, so prijavili tudi policiji, ki so jo prosili, naj preveri zakonitost odlaganja opisanega materiala.
Erico: Odpadki niso nevarni
Podjetje Erico iz Velenja je maja letos pripravilo dve študiji o primernosti izkopnega materiala za nadaljnjo uporabo oziroma odlaganje na odlagališču inertnih odpadkov. Iz »ocene primernosti uporabe izkopnega materiala z območja gradnje versko-kulturnega centra v Ljubljani – za Islamsko skupnost v RS« je razbrati, da sta izkopana pesek in prod primerna kot polnilo pri gradnji objektov. Analize so pokazale, da vsebujejo le komaj zaznavne količine težkih kovin ali nevarnih spojin.
Iz »ocene odpadkov z vrednotenjem nevarnih lastnosti za Islamsko skupnost v RS Mešihat« pa je razvidno, da so jemali vzorce izkopanega materiala z območja nekdanje deponije industrijskih odpadkov. Gre za približno 5000 kvadratnih metrov veliki parceli, kjer je predviden izkop gradbene jame z globino od šest do deset metrov.
To pomeni, da bi na odlagališče odpadkov v Sostro odpeljali od 30.000 do 50.000 kubičnih metrov odpadne mešanice pepela, žlindre in zemlje, ki so v preteklih desetletjih nastali kot posledica delovanja livarne železnih zlitin (zaprli so jo leta 2003) in delavnice za popravilo parnih lokomotiv. Iz analiz je razvidno, da v odpadni zemljini ni v nobenem primeru presežena mejna vrednost kateregakoli parametra v izlužku za nenevarne odpadke.
V sklepih pa je Erico zapisal, da je treba institucijo takoj obvestiti, če bi v odkopani zemljini naleteli na material, ki ni bil naveden v poročilu. Še zlasti če bi naleteli na ostanke azbesta, gum ali železniških tramov. Zadnji so zaradi strupenih zaščitnih premazov še posebno problematični (zlasti za pitno vodo). V študiji so posebej opozorili, da bi bilo treba za vsakih 1000 kubičnih metrov odpadkov, ki bi jih radi odložili na odlagališču nenevarnih odpadkov, narediti predhodno kemijsko analizo.
Odgovor okoljske inšpekcije
Z Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje smo 20. junija dobili odgovor, da je inšpektor za okolje in naravo ob nadzoru na gradbišču v Parmovi ulici v Ljubljani že pred prejemom prijave ugotovil, da zemeljski izkop, ki nastaja na gradbišču versko-kulturnega centra v Ljubljani, oddajajo podjetju KPL oziroma ga vozijo v kamnolom Sostro. Pri tem je dodal, da material od tam odvaža podjetje Šuštar Trans, ki je vpisano v evidenco prevoznikov odpadkov.
Ugotovil je še, da je investitorica gradnje, to je Islamska skupnost, pridobila oceno primernosti uporabe izkopnega materiala in oceno odpadka, ki ju je izdelalo pooblaščeno podjetje Erico iz Velenja, in da ima podjetje KPL v kamnolomu Sostro okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov do februarja 2018. Na koncu so obljubili, da bodo v nadaljevanju ponovno preverili tudi ravnanje z odpadki v kamnolomu.
Odgovor policije
Policija je opravila pogovor s tehničnim vodjem kamnoloma. Ugotovili so, da je direktorica Inšpekcije za okolje in naravo Nevenka Žvokelj že 20. junija sprožila postopek za ugotovitev zakonitosti odlaganja materiala na tej lokaciji.
Ob ogledu gradbišča prihodnjega islamskega centra je bila že precej globoka gradbena jama, iz katere so odpeljali dobršen del neuporabne mešanice žlindre in pepela. Ker je Erico v svoji študiji navedel, da ta material ni zdravju škodljiv oziroma strupen, nas je zanimalo, zakaj ga odvažajo v kamnolom kot odpadek, saj je lahko žlindra surovina za proizvodnjo betonov ali asfaltov.
Še sploh ker Evropska unija spodbuja projekt Rebirth oziroma obnove cest po postopku hladne reciklaže in ker je žlindra pomemben dodatek v asfaltih, saj se z njo podaljša njihova obstojnost in izboljšajo vozne lastnosti vozišča (skrajša zavorna pot). Tako bi se izognili burnim odzivom lokalnega prebivalstva, kjer žlindro odlagajo, hkrati pa bi se odpadka znebili na okoljsko sprejemljivejši način.
Odziv KPL
Marjan Prešeren iz KPL je povedal, da bodo vse odpadke, ki jim jih vozijo v kamnolom Sostro, najprej deponirali, nato pa večino postopoma uporabili kot sekundarno surovino. Po pogodbi z izvajalcem odvoza odpadne zemljine jo bodo sprejeli do največ 10.000 kubičnih metrov. Ker so je doslej sprejeli že skoraj 7400 kubičnih metrov, pomeni, da bodo skozi Sostro kmalu nehali voziti težki tovornjaki s Parmove.
Ker so gradbeno in komunalno podjetje, bodo mešanico žlindre, pepela in proda pri cestogradnji vgrajevali v razne nasipe ali uporabili za zasipe pri gradnji kanalizacijskih omrežij. V svoji asfaltni bazi oziroma Tovarni asfalta Črnuče pa bodo ta odpadek dodajali v proizvodnji asfaltnih zmesi. Prešeren je še obljubil, da bo KPL o izsledkih inšpektorjev v kamnolomu obvestil tako lokalno (četrtno skupnost) kot širšo skupnost (občino).
Ana Mladenović z Zavoda za gradbeništvo Slovenije nas je opozorila, da bi morali za žlindro s Parmove, preden bi jo lahko okvalificirali za odpadek ali surovino, prej preveriti tudi stopnjo njene radioaktivnosti (posebno radona). Če je ta presežena, potem je problematična tudi kot odpadek. Tega podatka pa v Ericovih analizah ni zaslediti.
